Mesca povozili z norim predlogom – kar 1107 evrov neto minimalne plače

Minister za delo Luka Mesec v času, ko se slovensko gospodarstvo sooča z ohlajanjem evropskega trga, naraščajočimi stroški energije in globalno konkurenco, še kar vztraja pri dvigu minimalne plače nad 1000 evrov neto, saj gre za ključni davkoplačevalski bombonček, s katerim se bo stranka hvalila na volitvah. A pozor! Obstajajo še bolj “ambiciozni” od Mesca. V skupini socialističnih sindikatov zahtevajo minimalno plačo v višini kar 1107 evrov!

V sindikatih in civilnodružbenih organizacijah Delavske koalicije so namreč ob predlogu novega zneska minimalne plače v pozivu ministru za delo opozorili na “nekatere pomanjkljivosti predloga in izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem ta temelji”. Prišli so namreč do zaključka, da bi moral biti nov neto znesek minimalne plače kar 1107 evrov neto, kolikor znaša 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov.

A to še ni vse. Kot so razložili na tiskovni konferenci, ki so se je seveda udeležili vsi novinarji socialistične zveze delovnega ljudstva (od RTV Slovenija, Pop TV, Dela do STA), zahtevajo tudi zakonsko pogojeno, bolj frekventno, vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih. Trdijo, da so življenjski stroški izračunani na podlagi tri leta starih podatkov, vmes pa se je zgodila huda inflacija, ki je izračuni o minimalni plači niso dovolj upoštevali.

foto: zajem zaslona

Sindikati kot diverzija

Oziroma povedano drugače: bolj ko vlada draži naša življenja, bolj bo država od gospodarstva zahtevala, da zakrpa luknje, ki jih ustvarja državno povzročena inflacija. Sindikati so pri tem le stranski akterji, ki pomagajo vladi. Njihovi bizarni predlogi imajo le en sam namen: vlado predstaviti kot zmerno, racionalno in celo do gospodarstva usmiljeno, češ, “saj ne zahtevamo toliko, kot zahtevajo sindikati”.

Gre za ustvarjanje predvolilnega občutka, da gre za levo-sredinsko vlado, ob hkratni močni obremenitvi slovenskega gospodarstva, ki je že tako na skrajni meji svojih zmožnosti. Že ob prejšnjem drastičnem zvišanju minimalne plače so se namreč začela prva odpuščanja, čeprav takrat razmere še niso bile tako resne, kot so danes.

Pri tem je pomembno, kar poudarjajo ekonomisti in glasovi iz gospodarstva (med drugim predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak): če bi vlada obdržala dohodninsko lestvico takšno, kot jo je prevzela od Janševe vlade, bi bila danes minimalna neto plača že višja od 1022 evrov. Hkrati pa bi zaposleni manj vplačevali nazaj državi v bruto znesku. Delavci bi dobili več, prav tako pa bi bilo gospodarstvo bolj mednarodno konkurenčno.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak (Foto: BOBO)

Kdo je Delavska koalicija za referendum proti pokojninski reformi?

Delavsko koalicijo so v začetku maja 2025 ustanovili sindikati in civilnodružbene organizacije, ki povezujejo več deset tisoč delavcev iz različnih panog, in sicer kot zavezništvo proti predlogu pokojninske reforme – torej eni od ključnih reform, ki jih je pripravilo ministrstvo Luke Mesca. Kot so takrat razložili, so Delavsko koalicijo ustanovili zato, ker se je predlog pokojninske reforme, ne glede na ponavljajoča se vladna zagotovila o “širokem konsenzu”, sprejemal v omejenem krogu, brez soglasja delavcev.

foto: Delavska koalicija

Vlado so obtožili, da je javno razpravo skrajšala in zamolčala škodljive učinke reforme, članstva sindikatov pa niso imela možnosti za preučitev in morebitno zavrnitev predlogov. Predlog pokojninske reforme je bil na koncu uzakonjen, sindikati pa so se potuhnili, saj očitno niso želeli škoditi “svoji” vladi. Zdaj vladi prihajajo nasproti tudi z radikalnim predlogom o povišanju neto minimalne plače na kar 1107 evrov.

I. K.