Trump napovedal vojno radikalnemu islamu

Ameriški predsednik Donald Trump je Nigerijo označil za državo, ki vzbuja “posebno zaskrbljenost” zaradi kršitev verske svobode. Opozoril je na ustavitev ameriške pomoči in morebitne vojaško posredovanje zoper “radikalni islam“, če Nigerija ne bo ukrepala.

Ameriški predsednik je ob tem navedel več kot 3100 smrtnih žrtev kristjanov zaradi radikalnih islamistov, kar presega skupno število 4476 na svetu. Ta korak prihaja v politično občutljivem trenutku za predsednika Bolo Ahmeda Tinubuja, ki se sooča z gospodarskimi izzivi, kot so inflacija, šibka valuta in razširjena revščina.

“Krščanstvo se v Nigeriji sooča z eksistenčno grožnjo. Združene države ne morejo mirovati, medtem ko se tam in v številnih drugih državah dogajajo takšna grozodejstva. Pripravljeni smo, voljni in sposobni rešiti naše veliko krščansko prebivalstvo po vsem svetu!” je dejal ameriški predsednik v svojem nagovoru.

“Christianity is facing an existential threat in Nigeria. The United States cannot stand by while such atrocities are happening there, and in numerous other Countries. We stand ready, willing, and able to save our Great Christian Population around the World!” – President Trump pic.twitter.com/1dSLMr7ApQ

— The White House (@WhiteHouse) November 5, 2025

Zgodovinsko sta državi povezani s pragmatičnim partnerstvom. Združene države so največji tuji vlagatelj v Nigeriji, predvsem v naftni sektor, trgovina pa presega trinajst milijard dolarjev letno. Washington podpira Abuja v boju proti terorizmu, vključno z Boko Haramom, in pri obravnavi piratstva. Vendar se odnosi pod Tinubujem ohlajajo zaradi medsebojnega umika. Od inavguracije maja 2023 ni obiskal ZDA, odpoklical je vse veleposlanike in še ni imenoval stalnih naslednikov, kar je ustvarilo diplomatski vakuum.

Trenja se kažejo tudi drugje. Nigerija zavrača ameriške pritiske glede sprejema deportantov, Tinubu pa se izogiba neposrednim stikom s Trumpovo administracijo. Oznaka CPC ni zgolj simbolična – po zakonu iz leta 1998 lahko vodi do sankcij. Nigerija je bila na seznamu že leta 2020, odstranjena pod Joe Bidenom, zdaj pa vrnjena, kar odraža pričakovanja Washingtona po konkretnih ukrepih proti verskemu nasilju.

Tinubu, musliman iz juga, mora uravnotežiti verske skupnosti v državi, razdeljeni približno na pol. Njegova vlada zavrača trditve o krščanskem genocidu, a ekstremisti še vedno napadajo cerkve in kristjane. Neukrepanje bi lahko ogrozilo varnostno sodelovanje in naložbe. Za povrnitev zaupanja mora Abuja imenovati veleposlanika v Washingtonu, dovoliti zunanji nadzor, kaznovati storilce nasilja in odpraviti vzroke nestabilnosti, kot sta revščina in brezposelnost mladih.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu (foto: EPA)

Združene države bi morale pritisk uravnotežiti s podporo. Kriza je priložnost za obnovitev zaupanja. Žoga je na strani nigerijskega predsednika – uspeh bi okrepil Nigerijo, neuspeh pa poglobil notranje in zunanje razpoke.

A.H.