.png)
3 hours ago
7
ARTICLE AD
Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin se bosta prihodnji petek, 15. avgusta, sestala na Aljaski. Pogovori bodo namenjeni predvsem vprašanju končanja vojne v Ukrajini, ki traja že več kot tri leta. Gre za njuno prvo srečanje iz oči v oči po začetku obsežne ruske invazije, lokacija pa ima izrazit zgodovinski in geopolitični pomen.
Aljaska je bila do leta 1867 del Ruskega imperija, dokler je niso ZDA odkupile za 7,2 milijona dolarjev, kar bi danes ustrezalo okoli 156 milijonom dolarjev. Kljub več kot 150 letom ameriške uprave so ruske sledi v zvezni državi še vedno prisotne – od ohranjenih pravoslavnih cerkva do kulturnih navad, ki jih gojijo lokalne skupnosti. V približno 80 naseljih delujejo ruske pravoslavne župnije, praznovanja pa pogosto sledijo staremu cerkvenemu koledarju. Avtohtona ljudstva, kot so Jupiki in Čuki, ohranjajo tesne vezi z družinami na nasprotni strani Beringove ožine.
Aljaska je geografsko najbližja ameriška zvezna država Rusiji – med obalama ju loči le okoli 88 kilometrov, nekateri otoki pa so še bližje. V času hladne vojne je območje predstavljalo pomembno vojaško izhodišče, saj so tam delovale baze ameriških zračnih sil in prestrezniške enote v stalni pripravljenosti. Danes se na Aljaski nahajajo ključne radarske postaje v okviru sistema North Warning System, ki ga skupaj upravljata ZDA in Kanada, z namenom nadzora zračnega prostora severne Amerike.
Beringova ožina, ki ločuje Aljasko in rusko Čukotko, je edina neposredna morska pot med Tihim in Arktičnim oceanom. Zaradi umikanja ledu se promet skozi arktične vode povečuje, Severna morska pot ob ruski obali pa postaja vse bolj pomembna povezava med Azijo in Evropo. Aljaska ima zato strateško vlogo ne le v vojaškem smislu, temveč tudi kot logistična točka za globalni ladijski promet in gospodarske dejavnosti, povezane z energetiko ter rudarstvom.
Energijski in gospodarski potencial
Zvezna država je bogata z naravnimi viri. Po ocenah ima Aljaska več kot tri milijarde sodčkov nafte in 125 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Velika naftna polja na območju North Slope in Prudhoe Bay so med najpomembnejšimi v ZDA. Poleg tega država izvaža cink, svinec, premog ter druge kritične minerale. Prostrani gozdovi pa omogočajo tudi lesno proizvodnjo, pri čemer imajo pomembno vlogo domorodne korporacije.
Aljaska je v preteklosti že gostila pomembne mednarodne obiske. Leta 1984 se je tam ameriški predsednik Ronald Reagan srečal s papežem Janezom Pavlom II., leta 1971 pa je Richard Nixon sprejel japonskega cesarja Hirohita. Tokratno srečanje med Trumpom in Putinom pa bo zaradi aktualnih razmer in neposredne vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini deležno še posebej velike pozornosti.
Trump je pred odhodom iz ZDA poudaril, da si želi „odprt in odkrit pogovor“ o možnostih za mir. Rekel je, da “gre v Rusijo”. Podrobnosti dnevnega reda srečanja niso bile razkrite, a tako Washington kot Moskva nakazujeta, da bodo ob dvostranskih odnosih in ukrajinski vojni predmet pogovorov tudi širša varnostna vprašanja na Arktiki in v pacifiški regiji.
Foto: Pixabay/mariocus
Morda vas zanima tudi
Objava Trump in Putin se bosta srečala na Aljaski: To so razlogi za izbiro lokacije je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)