Tri omizja: Skica dialektike slovenske politične (ne)kulture

Pred nekaj dnevi sem si iz radovednosti ogledal soočenja pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Da spomnim: to so tista soočenja ob okroglem zelenem omizju v sicer zatemnjenem studiu. Komaj sem se nagledal in naposlušal te državotvornosti, pa kulturnosti, dialoškosti in spoštljivosti. Ali sploh govorimo o isti državi? (Saj vem – ne …) Še posebej se mi je dopadlo soočenje kandidatov za člane predsedstva – Zlobec, Zupančič, Oman, Žižek, Rupel, Kmecl … Po vzdušju razprave sodeč je bil tisti čas daleč od histerije, ki danes vlada na slovenskem političnem prizorišču. Kogar bodo Slovenci izbrali, ta bo že pravšnji, sem razbiral iz atmosfere v studiu.