Tretje razvojne osi jug očitno še dolgo ne bo

Z izpolnjevanjem moratorija za širjenje cestne infrastrukture, za katerega sta se pred volitvami zavzeli Svoboda in Levica, težav ni, očitno pa jih ne bo niti v prihodnje. Upravno sodišče je namreč šlo v odpravo gradbenega dovoljenja za prvi odsek južnega dela tretje razvojne osi. 

V omenjenem primeru gre po poročanju STA za načrtovano hitro cesto od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku, s katero se nekateri prebivalci ne strinjajo.

Prav tako je sodišče prepovedalo “uporabo uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v postopku presoje vplivov na okolje”. Ker so prišli do zaključka, da slednja ni v skladu z ustavnimi in zakonskimi okviri, se te v tovrstnih okoljskih postopkih ne bo več smelo uporabljati.

Na uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se Ministrstvo za naravne vire in prostor ne bo več smelo sklicevati, ko bo vnovič potekalo odločanje o omenjeni zadevi. Civilna iniciativa 3ROS-jug, ki se je odločila za vložitev tožbe, ob tem tudi opozarja, da o izdaji gradbenega dovoljenja sploh ne bo mogoče odločati na zakonit način, dokler vlada ne bo sprejela nove uredbe.

Svobode in Levice verjetno ne bo zaskrbelo kaj preveč, da je prišlo do zapleta, saj so prikimali naslednji zavezi konglomerata nevladnih organizacij Glas ljudstva: “Zahtevamo začasno ustavitev vseh načrtov za širjenje cestne infrastrukture z namenom odprave ozkih grl, saj s tem dolgoročno poglabljamo probleme. Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti, nato pa še tistim, ki prenesejo potovanja na manj škodljive oblike mobilnosti in prometna sredstva. Razvoj in izvedba takih ukrepov morata biti pogoj, da se lahko odgovorno načrtuje vlaganja v cestno infrastrukturo.” 

Vir: Glas ljudstva

Izpolnjevanje koalicijskih zavez zastaja
V koalicijski pogodbi za obdobje 2022–2026 je sicer veliko govora o vlaganjih v prometno infrastrukturo, železnice, preusmeritvi tovornega prometa na železnice in podobno, vendar se v praksi praktično nič od tega ne zgodi. Premier je na poslansko vprašanje poslanca SDS Danijela Krivca, ki so ga zanimali kratkoročni in dolgoročni ukrepi, s katerimi bo vlada začela odpravljati zastoje na avtocestah, predvsem pa, kako namerava vlada uresničiti dane zaveze, odgovoril, da predstavljajo prvo vlado, ki je vlagala v avtocestni križ. “Naša vlada je prva od leta 2009, ki je zares zastavila vlaganja v avtocestni križ in v izboljšave. Brez denarja in brez vlaganj ne moremo pričakovati, da bodo avtoceste, kjer je obremenjenost več kot 30 odstotkov višja kot pred petimi leti, to kar požirale. Samo s pravočasnim vlaganjem lahko to preprečimo,” je navedel in v opravičilo, zakaj zamujajo dodal, da je temu tako, ker pred to vlado ni vlagal nihče.

Foto: Bobo

Da opravičilo za zamujanje ni korektno, kažejo dejstva. Spomnimo. V času prejšnje vlade so se gradile davno pozabljene medmestne in podeželske ceste. Prav tako se je končno definiral projekt za gradnjo hitre ceste od Malin do Metlike in Črnomlja. Po desetletjih zamud se je v času Janševe vlade zasadilo prvo lopato za tretjo razvojno os, ki bo Koroško povezala s svetom, definirali so projekt od Otiškega vrha pa prav do mejnega prehoda Holmec. Ta projekt sicer sedaj žalostno stagnira. Ne smemo pozabiti, da so v času prejšnje vlade nastali načrti za širitev avtocestnega križa, ki pa ga je nato prav trenutna koalicija sabotirala.

Državljani, ki so primorani iti na pot, so danes prisiljeni stati v kolonah, ki jih dodatno podaljšujejo zapore zaradi nujnih popravil, prav tako turisti v času poletne sezone. Namesto da bi šli v širitev avtocest, pospešitev obnov (denimo z delom ponoči), raje ukrepajo z dinamičnim omejevanjem hitrosti in pa ljudi pozivajo k strpnosti ali pa jim svetujejo, kdaj naj se odpravijo na pot, da se izognejo gneči. Dejstvo pa je, da je vladi, oziroma večjemu delu vlade, vsaj nemogoče očitati, da prav nič ne izpolnjujejo, zavezo, dano nevladnikom, v tem primeru namreč še kako upoštevajo.

Ž. N.