Torkar: Kaj bo z Nežo Klančar, bo jasno v mesecu ali dveh (intervju)

Tomaž Torkar je konec tedna na državnem prvenstvu v Tivoliju prvič v vlogi selektorja plavalnih reprezentanc spremljal nastope slovenske elite. Navdušil ga je predvsem napredek mladih. Skrb reprezentanci pa še vedno povzroča poškodovana Neža Klančar, ki se bo v dobrem mesecu dni morala odločiti, ali se bo sploh pripravila za poletno sezono.

Klančar išče novo plavalno pot, tudi s sodelovanjem s katero od tujih močnejših ekip, saj večkrat poudarja, da za motivacijo in napredek potrebuje močnejše okolje, kot ji ga ponujajo ljubljanski bazeni.

Vendar se finalistka lanskih olimpijskih iger v Parizu še vedno ubada s poškodbo rame, zato počasi zmanjkuje časa za temeljito pripravo na svetovno prvenstvo, ki bo konec julija in v začetku avgusta v Singapurju.

“Neža je dovolj zrela plavalka, da bo sama vedela, ali je za svetovno prvenstvo pripravljena ali ne. In tudi, ali bo tam nastopila. Bržkone bo to jasno v mesecu ali dveh, saj je skoraj nujno, da se aprila in maja udeleži preglednih tekem. Na silo to ne gre in v nasprotnem primeru bo bolje zanjo, da si postavi nove cilje,” o svoji nekdanji varovanki razmišlja Torkar.

Trenutno Klančar še vedno trenira v omejenem obsegu. “Od januarja trenira enkrat na dan, v glavnem pa ‘plava na noge’, da ne obremenjuje poškodovane roke. Hodi na fizioterapije, kjer skuša z vajami na neinvaziven način pozdraviti poškodbo,” o trenutnem zdravstvenem stanju najboljše plavalke v državi še dodaja novi selektor.

Te dni je bil bolj osredotočen na aktivne plavalce in bil z videnim na državnem prvenstvu zadovoljen. Olimpijci iz Pariza in drugi člani reprezentance A, kariere v izbrani vrsti so tudi uradno končali Peter John Stevens, Tara Vovk in Anže Ferš Eržen, so potrdili dobro formo.

“Žal je bilo premalo direktnih napetih dvobojev, razen tekme na 200 m prosto, da bi na prvenstvu bolj zaživela tekmovalnost. Razlika med najboljšimi in mladimi, ki prihajajo, je še vedno velika. Vseeno je bilo opaziti veliko mladih, ki navdušujejo.”

Med izstopajočo mlado generacijo je Torkar izpostavil Leonarda Koranta de Franceschija, Hano Najyo Jukić, Nijo Gerdej, Zaro Podržavnik, Izo Bricelj, Evo Urbančič, Svita Popovića … “Tukaj je tudi Jaš Berložnik, ki ima normo za EP do 23 let in verjetno sem še koga izpustil. Ampak imamo vrsto plavalcev, ki kažejo, da bi s trdim delom lahko naredili korak naprej.”

V plavalnih krogih pa se povprašuje tudi po obetavnem mariborskem plavalcu Boru Vranu Benkoviču. “Žal ima tudi on težave s poškodbo rame in trenira po prilagojenem programu. Vem, da je v takem trenutku težko z iskanjem motivacije. Kot v vsakem športu sta tudi v plavanju pomembna volja in vztrajnost in če si postaviš cilj, je dosegljiv. Upam, da bo zbral energijo, da bo prebrodil težave. Njegove dosežke res pogrešamo.”

Glavni izziv leta bo SP v Singapurju. Za to tekmo že imajo norme Neža Klančar, Janja Šegel, Katja Fain in Sašo Boškan, zelo blizu je tudi Tina Čelik. “Zelo verjetno se bo v lov na normo spustil tudi Primož Šenica Pavletič in še kdo. Ne vemo, v kakšni formi je Jaka Pušnik, ki študira v ZDA in plava v jardskem bazenu, kar se bo videlo spomladi … Upam, da bo ekipa širša, sam pa imam možnost, da v primeru napredka v izbrano vrsto povabim še koga,” je Torkar nakazal, da se ne bo za vsako ceno držal postavljenih norm.

“V osnovi je treba izpolniti normo mednarodne zveze, kjer pa je med normo A in B prevelik razkorak. Zato smo se odločili za nekakšne slovenske norme, ki omogočajo boj za polfinale, v vsakem primeru pa uvrstitve nekje do 25. mesta, kar je v svetovnem merilu še vedno dober izid.” Trener reprezentance in Olimpije namreč poudarja, da morajo biti norme postavljene tudi na način, da bodo za mlade dosegljive, saj sta ravni dosežkov v mladinskem in članskem plavanju zelo različni, zato je letvica postavljena nekoliko nižje.

Ob lanski vzpostavitvi moške ekipe, kjer je imela Slovenija na evropskem prvenstvu po dolgem času štafeto z Boškanom, Arnetom Furlanom Štularjem, Ferš Erženom in Šenico Pavletičem, Torkar poudarja, da vidi izziv v tem projektu tudi naprej. Kot člana reprezentance ob primernem napredku vidi Pušnika, de Franceschija, Berložnika …

Ob Stevensu bo v izbrani vrsti manjkal tudi Ferš Eržen, ki se je poslovil od kariere, a je prav v zadnjih mesecih po vrsti rušil osebne rekorde. “Malo spominja na Petra Prevca, ki je potem, ko se je odločil, da konča kariero, skakal sproščeno in uspešno. Tudi pri Anžetu se mi zdi, da se je znebil vseh bremen in dosegal odlične izide. Vsekakor pa bo v ekipi manjkala njegova pozitivna in povezovalna vloga.”

Po poletju se obetajo tudi spremembe v reprezentančnem delu. “Skupaj s trenerji se bomo dogovorili za program do olimpijskih iger v Los Angelesu 2028. Kot sem izpostavil v programu, so moja želja večkratne skupne priprave, namesto da posamezni plavalci vseskozi trenirajo sami. Med sabo se morajo spodbujati in tekmovati na treningih. Pridobili bodo tisti, ki lovijo hitrejše, in tisti, ki jih lovijo.”

Skupne treninge najboljših, za katere se že dogovarjajo ljubljanski klubi, naj bi prenesli tudi na reprezentančno raven v državi. “Seveda vsega ne bomo obrnili na glavo, za določene spremembe pa bo potreben konsenz. Spremembe bodo tudi v nalogah panožnega tima, kjer bomo nekatere stvari skušali nadgraditi.”

In morda bo že decembrsko EP v 25-metrskih bazenih na Poljskem pokazalo, ali gredo nove poteze stroke v slovenskem plavanju v pravo smer.