Toplotne črpalke: Ključ do razogljičenja evropske industrije?

Toplotne črpalke: Ključ do razogljičenja evropske industrije?

Več kot 60 odstotkov energije, ki jo porabi evropska industrija, se nameni za toploto, nujno potrebno v proizvodnih procesih. Po podatkih Evropskega združenja toplotnih črpalk (EHPA) bi lahko industrija EU z uvedbo toplotnih črpalk zmanjšala svoje emisije CO2 za kar četrtino.

Združenje ocenjuje, da bi s trenutno razpoložljivo tehnologijo lahko pokrili do 37 odstotkov potreb po procesni toploti v industriji. Takšna uvedba bi evropskemu industrijskemu sektorju letno prihranila do 146 milijonov ton CO2, kar predstavlja 24 odstotkov sedanjih emisij. Za ponazoritev: ta prihranek bi bil večji od letnih emisij, ki jih ustvari celotna Češka, navaja Euronews.

Generalni direktor EHPA Paul Kenny poudarja nujnost prehoda: „Evropa potrebuje konkurenčno in trajnostno industrijo – in velike toplotne črpalke so ključne. Tehnologija že zagotavlja zanesljivo toploto, prihranke pri stroških in cenovno dostopno energijo v proizvodnih procesih, od papirne industrije do prehrambnega sektorja.“

Toplotne črpalke v industrijski rabi

Industrijske toplotne črpalke se lahko uporabljajo v številnih proizvodnih procesih, predvsem tam, kjer je potrebna toplota do 200 stopinj Celzija. Po podatkih EHPA se več kot 60 odstotkov industrijske energije v Evropi porabi za ogrevanje, pri čimer je 66 odstotkov te potrebe namenjenih procesnemu ogrevanju, torej neposredni rabi toplote v proizvodnji.

Skoraj 80 odstotkov te energije tradicionalno izvira iz fosilnih goriv, pri čimer zgolj 3 odstotke prihajajo iz obnovljive električne energije in 11 odstotkov iz biomase. Cilj EU je do leta 2050 razogljičiti industrijsko porabo toplote. Slednje pomeni, da je uporaba alternativnih tehnologij nujna.

Med industrijskimi panogami, kjer se toplotne črpalke že uporabljajo, so pivovarska industrija, predelava mlečnih izdelkov in proizvodnja papirja. Kot primer se navaja tovarna papirja Wepa Greenfield v francoskem mestu Château-Thierry, kjer s pomočjo toplotne črpalke pretvarjajo 70 stopinj Celzija vročo odpadno toploto iz sušilnika v 140 stopinj Celzija, kar zadostuje za sušenje papirne mase. Projekt je delno financiran s strani francoske vlade.

Ovire za širšo uvedbo

Kljub prednostim se industrijske toplotne črpalke še vedno ne uporabljajo v obsegu, ki bi bil potreben za občutno zmanjšanje emisij. Med glavnimi ovirami so pomanjkanje ozaveščenosti o njihovem potencialu, visoki začetni stroški in dolgi amortizacijski roki. Trenutno podatki o širini uporabe toplotnih črpalk v industrijskih procesih niso celoviti. Omenjeno pa dodatno otežuje uvajanje.

Skoraj vse evropske države sicer ponujajo finančne spodbude za podjetja, ki želijo investirati v industrijske toplotne črpalke. Po raziskavi EHPA so v 24 državah EU, vključno z Norveško in Švico, na voljo nepovratna sredstva, ugodna posojila ali davčne olajšave.

V ta namen EU pripravlja zakon o pospeševanju industrijske razogljičenja, ki naj bi poenostavil postopke za dovoljenja pri uvajanju čistih tehnologij, olajšal investicije v trajnostne rešitve in podpiral razvoj zelenih trgov. EHPA ob tem opozarja, da so za uspešno uvedbo toplotnih črpalk potrebne dodatne raziskave, ustrezni predpisi in večja izmenjava informacij med industrijskimi deležniki.

Portal24; Foto: Freepik

Objava Toplotne črpalke: Ključ do razogljičenja evropske industrije? je bila najprej objavljena na Portal24.