To so imena poslancev, ki so prebivalce prepustili na milost in nemilost romskim tolpam

Po tragediji v Novem mestu, ko je romski zločinec brutalno pokončal Aleša Šutarja, se zdaj v medijih in vladnih krogih manično išče izgovore za vladno neaktivnost kar se tiče nevzdržne varnostne situacije na Dolenjskem, poleg tega pa se celo potvarja zgodovina, da je vlada v resnici sprejela cel kup ukrepov, da bi rešila težave, ki jih imajo Dolenjci z lokalnimi Romi. A uradni dokumenti ne lažejo – koalicijski poslanci so zavrnili prav VSE predloge opozicije, ki bi najbrž preprečili nedeljsko tragedijo.

V korespondenčni seji komisije Državnega zbora RS za peticije, človekove pravice in enake možnosti je opozicija 7. julija 2024 predlagala cel kup rešitev, ki so bile oblikovane skupaj z lokalnimi skupnostmi in ljudmi, ki tam živijo. Šlo je za celovit akcijski načrt, ki je naslavljal tako nujne ukrepe zagotavljanja varnosti kot širšo problematiko preusmerjanja romske mladine iz kriminala na pot opolnomočenja in asimilacije v lokalno delovno prebivalstvo. Kako so glasovali predstavniki koalicije, ki jim romska problematika takrat očitno še ni bila dovolj pomembna?

Aleša imajo na vesti

Kdo je bil proti? Prav je, da jih imenujemo z imeni in priimki:

To so ljudje, ki so VEDELI, da Dolenjci živijo v vsakodnevnem strahu. VEDELI so, da so predlagani ukrepi smeli in potrebni. Pa so zaradi političnih kalkulacij glasovali proti. Dolenjce so prodali Robertu Golobu in poslanski plači. Kot taki imajo Aleša Šutarja na svoji vesti. Jok Aleševe hčerke na prižiganju svečk pa se mora ravno njim najbolj vtisniti v spomin.

Foto: Bobo

Vsebina predlogov je posegala v jedro problematike

Predlogi so bili sicer uravnoteženi – iskali so tako kratkoročne rešitve na področju zajezitve romskega kriminala kot tudi dolgoročne rešitve problematike prek prevzgoje v šolskem sistem.

Opozicija je tako vlado pozvala, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi v roku 60 dni ponovno preuči zakonodajo, ki ureja nasilje mladostnikov in medvrstniško nasilje, zlastil v tistem delu, ki se nanaša na zaščito žrtve pred storilcem ter na možnost trajnega umika storilca iz okolja, kjer povzroča nasilje. Opozicija je vlado prav tako pozvala, da oceni učinkovitost izvaļanja različnih vzgojnih ukrepov, namenjenih mladoletnikom ter obenem preveri, ali bi bilo treba nabor tovrstnh ukrepov kakor koli razširiti oziroma dopolniti – šlo je za odziv na nasilje romskega učenca, ki je vrstniku z nožem zadal težke ureznine, ki ga bodo spremljale vse življenje.

Poškodovani dijak, ki ga je napadel romski sovrstnik. (Foto: X)

Prav tako je pozvala, da vlada v sodelovanju s pristojimi ministrstvom v roku 60 dni preuči ustreznost 21. člena Kazenskega zakonika, ki določa omejitve kazenske odgovomosti glede na starost storilcev. Pri tem pa naj upošteva dejstvo, da so storilci mnogokrat mlajsi kot 14 let, hkrati pa se zavedajo, da v primeru storitve protipravnega dejanja zaradi starosti ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Pozor, le eno leto kasneje je koalicija sprejela kazenski zakonik, ki ni upošteval pripomb komisije.

Komisija je organe pregona pozvala, da vse storilce kaznivih dejanj, dosledno in brez izjem obravnavajo enako ne glede na njihovo etnično pripadnost. Organe pregona je obenem pozvala, da takšno obravnavo začno takoj. Jasno je namreč, da policija Romom pogosto pogleda skozi prste – tudi po navodilih politike, delno pa zaradi strahu tako pred fizičnimi poškodbami kot obsodbami skrajno levih nevladnih organizacij.

Romsko naselje (Foto: STA)

Opozicija je predlagala tudi, da se zaradi pogostega izgovarjanja različnih institucij ozlroma državnih organov, da v primerih medvrstniskega nasilja ter primerih storitve kaznivih dejanj s strani mladoletnikov nimajo zadostnih pooblastil za ukrepanje, v roku 60 dni preveri, ali imamo morda v Republiki Sloveniji sistemski problem, ki bi terjal spremembo zakonodaje na tem področju.

Pristojna ministrstva so bila prav tako pozvana, da ponovno razmislijo o sprejetju sprememb štirih zakonov, ki so jih župani 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja v letu 2023 s podpisi volivcev vložili v Državni zbor RS. Gre za predloge sprememb naslednjih zakonov: zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o starsevskem varstvu in druzinskih prejemkih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o voznikih. Spomnimo, da je o možnosti spremembe prejemanja socialnovarstvenih prejemkov govoril tudi minsiter Mesec, pa se nato ni nič zgodilo.

Izjava za medije Roberta Goloba po vladnem obisku Novega mesta (Foto: STA)

Opozicija je pozvala ministrstvo za notranje zadeve, da zaradi pogostih očitkov državljanov, da naj policija v primerih storitve protipravnih oziroma kaznivih dejanj s strani pripadnikov romske skupnosti ne bi ukrepala ustrezno ali pa naj sploh ne bi ukrepala, pripravi poročilo o številu tovrstnih dejanj.

Tukaj je še uradni zapisnik korespondenčne seje:

I. K.