Proslavili so sloves in dediščino pogumnih ljudi

Šestdeset let neprekinjenega delovanja niso mačje solze. Ta častitljivi jubilej letos proslavlja Prosvetno društvo Štandrež, ki je v soboto obletnico praznovalo z lepo zasnovano proslavo. Prireditev je potekala v polni župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu.

Dogodek je bil preplet spominov, prikazov dejavnosti ter želja in načrtov za nadaljevanje uspešnega dela. Tudi odrska scena je bila izvirna: postavili so pet velikih ekranov, na katerih so se z video utrinki izmenično pojavljali ljudje, ki so pisali zgodovino društva - v prvi vrsti Marjan Brescia, Damijan Pavlin, Marko Brajnik in Božo Tabaj. Kasneje so se s krajšimi nagovori in anekdotami v videu pojavili še nekateri igralci dramskega odseka, pa člani pevskih zborov in ljudje, ki prisegajo na pripravo in izpeljavo dobro obiskanih praznikov špargljev. Skratka, gre za društvo, ki se je v svoji 60-letni zgodovini spopadlo z različnimi aktivnostmi, nad katerimi je vseskozi kraljevala dramska dejavnost. Prav ta je za PD Štandrež postala razpoznavni znak in ga je popeljala na odre ne le po zamejstvu, ampak tudi po vsej Sloveniji.

Vlogo povezovalca so zaupali mlademu Alessandru Pasiju, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil. Publika je izvedela, da se je vse začelo leta 1965, ko je bila na pobudo župnika Jožefa Žorža dograjena župnijska dvorana. In prav ta župnik je bil pobudnik in spodbujevalec kulturnega utripa, s katerim so dvorano napolnili. Nekateri mladi so v tem videli možnost kulturnega udejstvovanja in postavili zametek kulturnemu društvu, ki se je z leti okrepilo in na noge postavilo številne dejavnosti. Najbolj so se ogreli za gledališko dejavnost. Najprej so se publiki predstavljali s krajšimi enodejankami, kasneje pa so začeli posegati po zahtevnejših tekstih, prednost pa so dali komedijam. Uvideli so namreč, da so prav komedije tiste gledališke igre, ki jih ima publika najraje.

O tej dejavnosti je v obliki intervjuja marsikaj povedal igralec Matej Klanjšček, ki pa že veliko let sodeluje s štandreško dramsko skupino. Povedal je, da se skupina lahko pohvali z mnogimi premierami in številnimi ponovitvami v bližnjih krajih, pa tudi na odrih po vsej Sloveniji in Koroški. Ponovitev je bilo zelo veliko, je dejal Klanjšček, saj so nekajkrat dosegli tudi 40 nastopov letno, česar ne dosegajo niti profesionalni gledališki sestavi. S tem so pridobili veliko prijateljev povsod tam, kjer imajo radi slovensko gledališče. Pristavil je, da trenutno pripravljajo odrsko delo Marcolfa Daria Foja, ki bo zaživelo decembra. Skupina je sodelovala tudi na operetah in drugih predstavah, ki so jih pripravili v Kulturnem centru Bratuž in drugod. Pri tem je Klanjšček izrekel zahvalo Božu Tabaju in Marku Brajniku, ki sta bila in sta še pravi gonilni sili skupine. Tabaj je s svojim običajnim humorjem povedal nekaj anekdot iz dolge gledališke kariere, na koncu pa mu je ob bučnem aplavzu publike predsednik društva David Vižintin podelil zasluženo priznanje.

Vižintin se je v slavnostnem nagovoru sprehodil skozi zgodovino društva in podčrtal, da za dejavnostjo stoji veliko prostovoljcev, ki vse to počenjajo iz preproste ljubezni do slovenske besede in do domače kulture. »Ti pogumni ljudje so oblikovali sloves in dediščino, ki jo danes proslavljamo,« je dejal. Z veseljem je ugotovil, da so se društvu približali tudi nekateri mladi, od katerih je odvisna prihodnost PD Štandrež. Oni bodo tisti, ki bodo tradicijo znali preplesti z novimi pogledi. Pomembno je, da se spominjamo preteklosti, še bolj pomembno pa je, da obletnico jemljemo kot izhodišče za nove projekte, ki bodo zanimivi in vabljivi tudi za bodoče generacije.

Društvu so čestitali in mu voščili še veliko uspehov predsednik ZSKP Miloš Čotar, predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Jan Pirnat, župan Občine Miren - Kostanjevica Mavricij Humar, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec, predsednica društva Oton Župančič Nataša Paulin ter predstavniki kulturnih društev iz Koroške, Mirna in Bilj.

Za to priložnost so pri društvu poskrbeli za izdajo brošure, v kateri so navedene vse pomembnejše dejavnosti društva s posebnim poudarkom na delovanju dramske skupine v zadnjih desetih letih. V spodnjih prostorih doma so pripravili še dokumentarno razstavo o delovanju dramskega odseka v zadnjem desetletju.