ARTICLE AD
V torek zjutraj se je še ena vsakdanja vožnja v službo za bralko Tino iz Zasavja spremenila v neprijetno izkušnjo. Vlak, s katerim se vsakodnevno vozi v Ljubljano, je zamujal več kot 40 minut – brez obvestila, brez opravičila, brez razlage. »Saj ni prvič, da vlak zamuja, ampak to je preseglo vse meje,« je zapisala razočarano.
Zgodba bralke ni osamljena. Gre za eno najprometnejših jutranjih relacij v Sloveniji, ki jo uporabljajo številni zaposleni, dijaki in študentje iz Zasavja – območja, kjer je železniški prevoz pogosto edina realna možnost za dnevne migracije. In ko ta zataji, so posledice takojšnje in široke.
Zamuda, tišina in frustracije
Vlak je po navedbah potnikov na končno postajo v Ljubljani prispel več kot 40 minut prepozno. Med čakanjem niso prejeli nobenega uradnega pojasnila. »Nihče ni povedal ničesar. Samo spogledovali smo se in gledali na uro,« je zapisala bralka Tina.
Zamuda ni bila le neprijetnost – za številne je pomenila zamudo v službo, izpust pomembnih sestankov ali pouka. Potniki se pogosto znajdejo v začaranem krogu: uporabljajo javni prevoz zaradi njegove ekološke in praktične prednosti, a ko zanesljivost zataji, se začnejo spet ozirati proti avtomobilom.

Kaj pravijo Slovenske železnice?
Na Slovenskih železnicah (SŽ) so zamudo potrdili. Kot so zapisali v odgovoru za MMC RTV SLO, je zamuda nastala zaradi “okvare vozila na voznem sredstvu”. Več pojasnil niso ponudili. Vsem potnikom pa so izrazili “iskreno opravičilo”.
Kljub temu potniki opozarjajo, da se podobne zamude dogajajo pogosto, a obveščanje ostaja pomanjkljivo. Informacijska podpora – ki bi lahko v realnem času obvestila potnike o težavah – je v praksi pogosto nezanesljiva ali prepočasna.
Zasavje in vsakodnevni vlaki – odnos ljubezni in frustracije
Zasavje, območje z občinami Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, je tradicionalno močno povezano z Ljubljano, kamor dnevno migrira več tisoč ljudi. Vlak je v tej regiji najpomembnejša prometna žila – a tudi vir številnih frustracij.
Na tej relaciji vozi več deset vlakov dnevno. Po uradnih podatkih Slovenskih železnic jih vsakodnevno uporablja več kot 4.000 potnikov (vir: Slovenske železnice, letno poročilo 2024). Zato vsaka zamuda pomeni sistemski šok.
Kot opozarja Andraž Dobnikar, prometni analitik, je to “ena redkih linij v državi, kjer bi se investicije v izboljšanje zanesljivosti hitro povrnile – tako z vidika uporabnikov kot okolja.”
Kdo nosi posledice?
Ko vlak zamuja, posledice ne občuti le posameznik. Zamude pomenijo tudi izostanke v šolah, zamujene delovne ure, zamujene avtobuse in celo izgubljene priložnosti.
Bralka Tina je v svojem zapisu dodala: »Vlak je načeloma krasna izbira – udoben, varen, brez skrbi … A ko pride do takšne polomije, začnem spet razmišljati o vožnji z avtom. In to je škoda, ker se mi na splošno zdi boljše uporabljati javni prevoz.«

Infrastruktura za 21. stoletje ali vlak iz prejšnjega tisočletja?
Slovenska železniška infrastruktura je zastarela, večinoma iz 20. stoletja. Vlaki so pogosto odvisni od enotirnih prog, kar pomeni, da lahko že manjša okvara zablokira celoten sistem.
V zadnjem desetletju je država sicer namenila več sredstev za obnovo prog (npr. proga Zidani Most–Ljubljana), a številni vlaki – predvsem jutranji in popoldanski – še vedno pogosto zamujajo. Slovenske železnice so leta 2024 izvedle kar 9.836 “nepravilnosti v vožnji”, ki so vključevale zamude, izpade vozil in tehnične okvare (vir: SŽ interni podatki, 2024).
Kaj zdaj?
A če želi država doseči te cilje, mora najprej odgovoriti na osnovno pričakovanje potnikov: naj bo vlak – točen.
»Sporočilo potnikov je jasno,« pravi sociolog in raziskovalec mobilnosti dr. Miha Košak. »Ne želijo luksuza. Želijo zanesljivost. In občutek, da sistem deluje – da njihova izbira javnega prevoza ni kazen, ampak smiselna odločitev.«
Napisal: K. J.
Vir: Facebook, slovenskenovice.si
The post »To je preseglo vse meje«: Vlak iz Zasavja v Ljubljano z več kot 40-minutno zamudo first appeared on NaDlani.si.