To je ena od 117 slovenskih mam, ki se sprašujejo, kaj se je zgodilo z njihovim otrokom takoj po rojstvu…

V zadnjih dveh letih te primere sistematično obravnava parlamentarna preiskovalna komisija; na spletni strani DZ so razvidne redne in nujne seje v letu 2025, z zaslišanji staršev, medicinskega osebja, patologinje (dejavna 1976–2011) in kriminalista, ki se s primeri ukvarja od 2023.

LJUBLJANA – „Imela sem ga dva dni. Po dveh dneh so mi enostavno rekli, da je umrl in da ga ni več. Mrtvega tudi nismo smeli videti: ne jaz, ne moj partner in ne moji starši. Nismo vedeli, kje je. Rekli so, da ga je bolnišnica da k enemu starejšemu v krsto in da ga tako pokopljejo,“ je Exodus TV povedala mama Olga Domadenik, ki po 30 letih še vedno ne ve, kje njen otrok je. V Sloveniji je trenutno 117 mamic, ki se sprašujejo, kaj se je zgodilo z njihovim otrokom takoj po rojstvu.

Sistematično spremljanje situacije

V zadnjih dveh letih te primere sistematično obravnava parlamentarna preiskovalna komisija; na spletni strani DZ so razvidne redne in nujne seje v letu 2025, z zaslišanji staršev, medicinskega osebja, patologinje (dejavna 1976–2011) in kriminalista, ki se s primeri ukvarja od 2023. Komisija preverja, ali so bili v obdobju 1965–1991 storjeni nezakoniti odvzemi in ali so potrebne spremembe zakonodaje (matike, hrambe dokumentacije, pogrebne prakse, kazenskih določb).

Novo mesto

V časovnem oknu “pred 50 leti” (1970-ta) so izpovedi več mater, da so jim ob porodu sporočili smrt novorojenčka, brez ogleda trupla in brez jasnega podatka o pokopu. Primer iz Novega mesta (tri domnevne smrti v 70-ih, mati dvomi v resničnost razlag) je bil letos znova obravnavan na komisiji. V tem obdobju je bila Slovenija del SFRJ; javni servis RTV je povzel širši balkanski kontekst, kjer so civilne pobude navajale na tisoče domnevnih primerov (trditve niso uradno potrjene), zaradi česar slovenski primeri danes gledajo tudi čezmejne vzorce.

Zakaj so počrneli zdravstveni spisi

“Pred 40 leti” (1980-ta) izstopajo pričevanja o dvojčkih, kjer naj bi en novorojenec »umrl«, staršem pa ni bil izročen niti pokazano truplo; primer iskanja sestre dvojčice, rojene 1983 v Kranju, je dobro dokumentiran v medijih. Komisija poroča tudi o težavah z dostopom do arhivov in močno anonimiziranimi (»počrnelimi«) zdravstvenimi spisi. To otežuje rekonstrukcijo poti dokumentov (porodni zapisnik → patologija → matični register → pogrebni zapisnik).

“Pred 30 leti” (1990-ta, po 1991) se pojavljajo domneve, da se nepravilnosti niso končale z osamosvojitvijo. Med odmevnejšimi je pričanje matere s porodom v mariborski porodnišnici maja 1990, ki dvomi v uradno razlago o hitri smrti otroka; komisija je zaradi tega zahtevala dodatna pojasnila bolnišnice. Istočasno kriminalist poroča o vsebinskih premikih v posameznih primerih, a celovita slika še ni zaključena.

Indici kažejo, da se je nekaj dogajalo

Varuh človekovih pravic je v preteklosti obravnaval pobude (del zaključil) in poudaril omejitve pristojnosti; to potrjuje, da je forenzično jedro preiskav na policiji, tožilstvu, matičnih uradih in komisiji DZ. Vzporedno delujejo civilne pobude, denimo Društvo Izgubljeni otroci, ki zbirajo pričevanja in pomagajo pri iskanju, vključno z DNK-preverjanji. Ključni vzorci skozi tri desetletja so: manjkajoča ali nepopolna dokumentacija, nekonsistentne prakse obveščanja staršev, nejasni protokoli glede ogledov trupla in pokopa ter pravne/varstvene ovire pri vpogledu v arhive. Dokaz za sistematično kriminalno shemo za zdaj uradno ni potrjen, vendar so posamezne zgodbe dovolj resne, da so sprožile preiskavo in zakonodajne pobude. Napredek bo odvisen od odtajanja arhivov, verodostojnih DNK-ujemanj in usklajenosti med zdravstvom, matičnimi uradi in organi pregona.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem FB Exodus TV

The post To je ena od 117 slovenskih mam, ki se sprašujejo, kaj se je zgodilo z njihovim otrokom takoj po rojstvu… first appeared on NaDlani.si.