To je 10 po površini najmanjših slovenskih naselij

Slovenija je država, ki slovi po raznoliki pokrajini in številnih naseljih, raztresenih od obalnih vasi do gorskih zaselkov. Čeprav so mesta kot Ljubljana, Maribor ali Celje v središču pozornosti, je na zemljevidu veliko drobnih točk, ki jih večina ljudi nikoli ne obišče. Gre za najmanjša naselja po površini, katerih meje se končajo, še preden obiskovalec naredi nekaj deset korakov. Njihova posebnost ni v številu prebivalcev, temveč v omejeni razsežnosti, ki pogosto ne presega nekaj deset arov.

Podatki Statističnega urada Slovenije za leto 2025 razkrivajo, katera so naselja z najmanjšo površino v državi. Zanimivo je, da gre pogosto za zaselke ali manjše enote, ki so nastale zaradi zgodovinskih, lastniških ali upravnih razlogov. Čeprav so na zemljevidu komaj opazna, imajo vsako svojo zgodbo, vpeto v širšo zgodovino krajev, kamor sodijo.

Deset po površini najmanjših slovenskih naselij, Grafika: Statistični urad Republike Slovenije

Kjer se naselje konča skoraj ob hišnem pragu

Najmanjše slovensko naselje po površini je Kerinov Grm v občini Krško. Meri komaj 0,040 kvadratnega kilometra, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče prehoditi v nekaj minutah. Gre za območje, ki se nahaja v Posavju, kjer so številne manjše enote nastajale ob rekah in obdelovalnih površinah. Čeprav je površina majhna, ima romsko naselje status, ki ga postavlja ob bok drugim, mnogo večjim krajem.

Le nekoliko večja je Sveta Ana pri Ložu v občini Loška dolina, ki meri 0,048 kvadratnega kilometra. Vasica v notranjski pokrajini je vpeta v slikovito okolje, kjer se stikajo kraška polja, gozdovi in kulturna krajina. Njena majhnost je hkrati posebnost in simbol razpršenosti naselij na slovenskem podeželju.

Tretje najmanjše naselje je Zidani Most v občini Trebnje, ki meri 0,051 kvadratnega kilometra. Ime zveni poznano, saj Slovenci praviloma pomislimo na železniško vozlišče ob sotočju Save in Savinje. Toda gre za drugo, bistveno manj znano naselje, ki deli ime z “železniškim” krajem. Prav ta podvojenost ustvarja zmedo, a hkrati dokazuje, kako pestra je slovenska toponimija.

Vasi, ki jih določajo zgodovinske meje

Na četrto mesto po majhnosti se uvršča Binkelj v občini Škofja Loka s površino 0,058 kvadratnega kilometra. Danes ga večina prebivalcev pozna kot del širše mestne strukture, saj je meja med mestom in naseljem pogosto zabrisana. A formalno ima status ločenega naselja, kar ga uvršča med najmanjše v Sloveniji.

Takoj za njim je Konjšica – del v občini Zagorje ob Savi s 0,059 kvadratnega kilometra. Gre za naselje, ki je bilo zaradi administrativnih delitev obravnavano kot samostojna enota. Podobno velja za Sele – del v občini Ravne na Koroškem, ki meri 0,068 kvadratnega kilometra. Obe naselji kažeta, kako so upravne meje skozi desetletja oblikovale poseben zemljevid Slovenije, na katerem se znajdejo tudi drobne, skorajda nevidne enote.

Podjetniške in obmejne posebnosti

Šesto najmanjše naselje je Podjetniško naselje Kočevje, ki se razprostira na vsega 0,066 kvadratnega kilometra. Posebnost tega kraja je v tem, da gre pravzaprav za območje, namenjeno gospodarskim dejavnostim. V Sloveniji ni veliko naselij, ki bi nastala na ta način – kot administrativno ločene enote, vezane predvsem na industrijo ali podjetništvo.

Med najmanjša sodita tudi Spodnji Čačič v občini Osilnica in Oskrt v občini Kostel, oba s površino pod 0,08 kvadratnega kilometra. Gre za kraje ob južni meji države, kjer so naselja zaradi naravnih danosti vedno ostajala majhna. Teren, razgibanost in redka poselitev so ustvarili pogoje, v katerih so posamezne domačije postale naselja zase.

Zadnje na seznamu je Straža pri Dolu v občini Vojnik s 0,082 kvadratnega kilometra. Njena majhnost jo umešča v družbo posebnosti, ki ponazarjajo, kako raznolika so slovenska naselja, od urbanih središč do mikro enot, ki jih prepoznajo le domačini.

Naselje Kerinov Grm

Pomen drobnih naselij v širši podobi Slovenije

Na prvi pogled bi se zdelo, da tako majhna naselja nimajo večjega pomena. A v resnici predstavljajo pomemben del kulturne krajine. Vsaka hiša, vsaka parcela in vsaka pot se zapiše v zgodovino kraja. Naselja, ki obsegajo manj kot deset hektarjev, so dokaz, kako močno je Slovenija vpeta v preplet drobnih lokalnih skupnosti.

Poleg tega ta naselja kažejo na razlike v nastajanju slovenskega prostora. V nekaterih primerih gre za ostanke nekdanjih zaselkov, v drugih za administrativne posebnosti. V vsakem primeru pa prispevajo k bogati mozaični podobi države, ki jo zaznamujejo kontrasti med urbanimi središči in najmanjšimi podeželskimi enotami.

Zgodbe, ki jih pripovedujejo najmanjši kraji

Obisk najmanjših slovenskih naselij pogosto razkrije več, kot bi pričakovali. V njih se zrcalijo zgodovinske poti, spomini na pretekle meje, gospodarske prilagoditve in vztrajnost prebivalcev, ki so ohranjali življenje na majhnih površinah. Tudi če jih danes mnogi ne poznajo, nosijo s seboj dediščino, ki obogati celotno državo.

Za statistike so to zgolj številke – nekaj arov več ali manj. A za ljudi, ki tam živijo ali so tam preživeli otroštvo, pomeni vsak meter zgodbo. Prav v tem je čar: najmanjša naselja dokazujejo, da ni pomembna le velikost, ampak tudi zgodba, ki jo kraj nosi.

Urbana središča se širijo …

Slovenija bo tudi v prihodnje ostala država drobnih naselij. Medtem ko urbana središča rastejo, se majhne enote pogosto spopadajo z izseljevanjem in staranjem prebivalstva. A ravno v njih se skriva potencial za turistične zgodbe, ki iščejo pristnost, mir in stik z naravo. Čeprav so površinsko majhna, lahko v prihodnje dobijo pomen, ki presega njihove skromne meje.

To je najmanjše slovensko naselje, kjer živi več kot 300 prebivalcev

Objava To je 10 po površini najmanjših slovenskih naselij se je pojavila na Vse za moj dan.