To ime za znano mesto uporablja več narodov, mnogi tega ne vedo

Obstajajo mesta, ki jih na zemljevidu prepoznamo v trenutku, a jih različni narodi poimenujejo tako različno, da se včasih zdi, kot da govorijo o povsem drugih krajih. Eno takih mest je Trst. Slovenci rečemo Trst, Italijani Trieste, Nemci Triest, v starejših zapisih pa se pojavljajo še druge različice. Zanimivo ni le to, da ima mesto več imen, temveč tudi dejstvo, da se z istim ali zelo podobnim poimenovanjem zanj obračajo različni narodi, vsak s svojo zgodovino, spominom in pogledom na prostor.

Na prvi pogled je to videti kot jezikovna posebnost. V resnici pa gre za nekaj širšega. Ime mesta ni le oznaka na tabli ali v navigaciji. Pogosto je ostanek nekega obdobja, dokaz dolgotrajnih stikov med ljudmi in tih spomin na čas, ko današnje meje niso pomenile istega kot danes. Prav zato je Trst več kot samo mesto ob morju. Je tudi učbenik zgodovine, zapisan v imenih.

Trst, Foto: Daniel Seßler / Unsplash

Mesto, ki ima več kot eno jezikovno življenje

Trst je idealen primer kraja, kjer se je skozi stoletja nabralo več jezikovnih plasti. Slovenci uporabljamo ime Trst, Italijani Trieste, nemško govoreči svet pozna Triest, Madžari Trieszt, Čehi pa Terst. Razlike niso nastale naključno. Mesto je bilo stoletja stičišče latinskega, germanskega in slovanskega sveta, zato se je njegovo ime prilagajalo jeziku tistih, ki so tam živeli, trgovali, potovali ali vladali.

Pri takih mestih se pogosto zgodi, da domače ime in tuje ime živita vzporedno. Nobeno ni napačno, vsako pa razkriva drugačno tradicijo. V slovenščini so takšna imena zelo pogosta. Rečemo Benetke in ne Venezia, Rim in ne Roma, Dunaj in ne Wien. Tudi drugod je podobno. Angleži pravijo Vienna, Francozi Vienne, Madžari Bécs, Slovenci Dunaj. Gre za isto mesto, a vsaka jezikovna skupnost si ga je skozi zgodovino nekako “prisvojila” po svoje.

Zakaj sploh nastanejo različna imena?

Razlogov je več. Včasih se ime prilagodi izgovorjavi, da ga je lažje uporabljati v domačem jeziku. Drugič je posledica starejše oblike, ki se je v enem jeziku ohranila, v drugem pa ne. Zelo pogosto pa so v ozadju politične in trgovske povezave. Mesta, ki so bila pomembna za imperije, kraljevine, pristanišča ali romarske poti, so skoraj vedno dobila več imen.

Trst je bil stoletja pomembno pristanišče habsburške monarhije. Zato ni presenetljivo, da ga najdemo v italijanskih, nemških, slovenskih in hrvaških oblikah. Ime mesta je v vsakem jeziku postalo del vsakdanje rabe, ne le geografski podatek.

Imena mest povedo več, kot se zdi na prvi pogled

Ko slišimo različna imena za isto mesto, pogosto pomislimo, da gre le za prevod. A pogosto ne gre za prevod, temveč za dediščino. To je posebno opazno v srednji Evropi in na Balkanu, kjer so se meje pogosto spreminjale, ljudje pa so ostajali povezani prek trgovine, dela, šolanja in družinskih vezi.

Slovenci zato uporabljamo Trst precej drugače, kot Italijani uporabljajo Trieste. V našem prostoru ime nosi tudi kulturni naboj. Povezano je z zgodbami o morju, nakupih, železnici, literaturi, migracijah in meji. Že samo ena beseda v glavi marsikoga sproži povsem drugačne slike kot italijanska različica, čeprav govorimo o istem mestu.

Podobni primeri so povsod okoli nas

Takih primerov je veliko več, kot se zdi. Celovec in Klagenfurt, Pulj in Pula, Reka in Rijeka, Benetke in Venezia. Nekatera imena se med jeziki močno razlikujejo, druga le malo. Vsem pa je skupno to, da razkrivajo, kako tesno so bili evropski narodi med seboj povezani še dolgo pred sodobnim turizmom in spletnimi zemljevidi.

Zato takšna jezikovna zanimivost ni le droben detajl za ljubitelje zgodovine. Je opomnik, da mesta niso nikoli povsem enoplastna. Imajo svoje ulice, trge in pristanišča, imajo pa tudi več imen, več spominov in več pomenov.

Naslednjič, ko boste slišali Trst, Trieste ali Triest, boste verjetno to opazili hitreje kot prej. Eno samo mesto, tri imena, pa vendar v vsakem od njih malo drugačen svet.

Objava To ime za znano mesto uporablja več narodov, mnogi tega ne vedo se je pojavila na Vse za moj dan.