7 hours ago
5
ARTICLE AD
Tisk na cerado, pojem, ki se na prvi pogled sliši tehnično, morda celo obrtniško, v resnici pa tiho, a vztrajno spreminja našo vizualno resničnost. Medtem ko vozimo mimo gradbišč ali čakamo avtobus, so pred nami velike, barvite površine, ki s svojo prisotnostjo pripovedujejo zgodbo. A kaj pravzaprav stoji za tem materialom, ki zmore hkrati oglaševati, zakrivati in včasih celo navdihovati?
Kaj skriva cerada, ko ne skriva ničesar?
Ko govorimo o tisku na cerado, govorimo o več kot zgolj tisku. Gre za prenos podobe, ideje ali sporočila na trpežen material, ki je izdelan iz plastičnih vlaken, prevlečenih s PVC. Takšna cerada lahko kljubuje vetru, dežju in močnemu soncu, pri tem pa ohranja barvno živost tiska tudi po več mesecih izpostavljenosti.
Fotografija – Tisk na ceradoTehnologija tiska je napredovala do te mere, da lahko danes izjemno natančno prenesemo tudi kompleksne grafike. S tem pa so se odprla vrata tudi bolj kreativnim rešitvam. Vse pogosteje cerade niso več zgolj oglasne površine, temveč tudi sestavni del mestne scenografije.
Od promocije do prostora za izraz
Če bi se sprehodili skozi središče katerega koli večjega slovenskega mesta, recimo Ljubljane, Maribora ali Celja, bi hitro opazili, da cerade niso prisotne zgolj na fasadah trgovin. Najdemo jih na obnovljenih pročeljih, pritrjene na gradbiščne ograje, ali kot kulise dogodkov.
Včasih prikazujejo logotipe podjetij, drugič umetniške motive. Spet drugič delujejo kot začasni zid, ki ločuje kaos prenove od dnevne rutine mimoidočih. Spomnimo se na gradnjo prenovljenega ljubljanskega Kolizeja, cerada z vizualizacijo bodoče stavbe ni služila le kot zaščita, temveč tudi kot psihološka obljuba napredka.
Gospodarska logika brez glamurja
Pogled z druge strani pa razkrije bolj prizemljeno realnost: ceradni tisk je preprosto učinkovit. Stroškovno dostopen, hitro izvedljiv, primeren za velike površine. Po podatkih slovenskih ponudnikov je mogoče dobiti kvadratni meter cerade že za nekaj evrov, pri čemer obstajajo še popusti pri večjih količinah.
Za lokalna podjetja, pa tudi večje oglaševalce, to pomeni, da lahko z relativno nizko investicijo dosežejo tisoče ljudi. In kar je še bolj pomembno, to storijo na točno določenem kraju, točno ob točno določenem času. Učinkovitost takega oglaševanja ni odvisna od algoritmov ali časovnega pasu gledalcev, temveč zgolj od pozicije in izvedbe.
Lepota ali nered: stvar okusa in konteksta
A pri vsaki razširjeni praksi se slej ko prej odpre tudi prostor za kritiko. Mnogi prebivalci mest opažajo, da so cerade pogosto preveč prisotne, da preglasijo arhitekturo, da iz mest ustvarjajo improvizirane panojske galerije brez kuratorja.
V Trstu, denimo, so občinske oblasti že pred leti omejile rabo oglasnih cerad v zgodovinskem jedru mesta, ker naj bi kvarile videz zaščitenih stavb. V Sloveniji tovrstne regulative še niso tako stroge, čeprav posamezne občine postopoma uvajajo pravila glede dimenzij in trajanja oglaševanja.
Poleg tega ostaja vprašanje okoljskega vpliva. Čeprav naj bi bile nekatere cerade reciklabilne, v praksi pogosto končajo na odlagališčih. Posamezni tiskarji sicer ponujajo materiale iz tekstilnih mešanic ali bio-razgradljivih komponent, a te rešitve so dražje in še ne povsem razširjene.
Kaj prinaša prihodnost tiska na cerado?
Če si za trenutek dovolimo pogled naprej: kaj, če bi cerade nekoč lahko absorbirale CO₂? Ali proizvajale energijo s pomočjo sončnih celic, vgrajenih v površino? Takšne rešitve že razvijajo nekateri evropski inovatorji, čeprav je do široke uporabe še dolga pot.
Fotografija – absorpcija CO2Vzporedno se razvijajo tudi novi pristopi v oblikovanju. V Zagrebu so se pred kratkim odločili, da bodo gradbišča v središču mesta začasno prekrili z deli lokalnih umetnikov, natisnjenimi na cerade. Takšne poteze kažejo, da tisk na cerado ne pomeni nujno zgolj reklame, temveč lahko deluje kot platforma za širši dialog z javnostjo.
Zaključek
Cerada je material, ki hkrati zakriva in razkriva. Lahko zapira gradbišče, a odpira pogled v prihodnost. Lahko oglašuje izdelek, a izraža tudi stališče. V njej se prepletajo gospodarstvo, estetika in vsakdan. Prav zato je pomembno, da nanjo ne gledamo zgolj kot na potrošniško sredstvo, temveč kot na element sodobne vizualne kulture, ki oblikuje naš prostor bolj, kot se morda zavedamo. In če bomo znali to moč usmeriti v premišljeno in odgovorno uporabo, bo cerada ostala prisotna, a ne vsiljiva.
Pripravil: J.P.
Vir: Statista, European Outdoor Advertising Association, Agencija za okolje RS, EcoPrint Europe, Slovenska tiskarska zbornica, PrintWeek Europe.
The post Tisk na cerado je povsod a ste ga sploh opazili first appeared on NaDlani.si.
English (US)