ZZZS dobiva več pooblastil: bolniške pod drobnogledom

6 hours ago 6

ARTICLE AD

Ministrstvo za zdravje je v začetku maja v javno razpravo poslalo predlog spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Ta predlog, če bo potrjen, uvaja možnost, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvaja neposreden nadzor nad zavarovanci, ki so na bolniškem dopustu. V primeru ugotovljenih nepravilnosti bi moral posameznik vrniti že prejeto nadomestilo.

Predlog je naletel na mešane odzive. Medtem ko eni pozdravljajo večjo odgovornost v sistemu, drugi opozarjajo na morebitne zlorabe pooblastil in nepotrebno stigmatizacijo bolnikov.

Zakaj zdaj in zakaj tako

Sprememba zakonodaje ni naključna. Slovenija se je v okviru načrta za okrevanje in odpornost zavezala k prenovi določenih segmentov javnega sektorja, med katerimi je zdravstvo eno najpomembnejših. Pogoj za črpanje evropskih sredstev je povečanje učinkovitosti, kar med drugim pomeni tudi večji nadzor nad porabo sredstev.

Zdravstveni sistem se spopada s številnimi izzivi. Eden od njih so dolgotrajne ali sporne bolniške odsotnosti, ki v določenih primerih bremenijo tako proračun kot delodajalce. ZZZS sicer že ima določena pooblastila, a nadzor je trenutno razdrobljen in pogosto neučinkovit.

Novi predlog prinaša bolj centraliziran pristop in možnost neposrednega nadzora. Ne samo s strani zdravnika, ampak tudi prek laičnega nadzora, ki bi ga lahko izvajali zaposleni zavoda.

Kaj konkretno se spreminja

Predlog predvideva več pomembnih novosti.

Najprej, ZZZS bo lahko preverjal, kako zavarovanec ravna med bolniško. Če se bo izkazalo, da oseba ne spoštuje navodil zdravnika ali da je aktivna na način, ki lahko podaljša bolezen ali poškodbo, se lahko zahteva vračilo bolniškega nadomestila. To bo predstavljalo finančno sankcijo, ki naj bi imela tudi preventivni učinek.

Druga pomembna novost so regresni zahtevki. Če se nekdo poškoduje pri tvegani dejavnosti, recimo pri padalstvu, gorskem kolesarjenju ali podobnih aktivnostih, lahko ZZZS terja povračilo stroškov zdravljenja, če za to ni bil posebej zavarovan. To pomeni večjo osebno odgovornost posameznika za posledice svojih odločitev.

Boljši nadzor in boljše finance

Zakonodajni predlog predvideva tudi ukrepe, ki ciljajo na boljšo preglednost delovanja samega zavoda.

ZZZS bo moral redno pripravljati stroškovne analize zdravstvenih storitev, kar pomeni preverjanje, ali so cene posameznih storitev utemeljene. Poleg tega bodo morali oblikovati projekcije izdatkov, ki upoštevajo demografske spremembe, tehnološki razvoj in nova zdravstvena tveganja.

To bo omogočilo bolj načrtno in dolgoročno upravljanje s sredstvi. Zdravstvo se namreč že dolgo časa odziva predvsem reaktivno, ko težave že nastopijo. Predlog to logiko poskuša obrniti in uvesti bolj proaktivno upravljanje.

Zlorabe ali izjeme – kje je meja

Vprašanje zlorab bolniške odsotnosti je eno najbolj deljenih. Po podatkih ZZZS je bilo leta 2023 izdanih nadpovprečno število bolniških listov, kar po eni strani kaže na obremenjenost sistema, po drugi pa odpira vprašanja o možnih zlorabah.

Nekateri opozarjajo, da je javna percepcija pogosto bolj stroga od realnosti. Večina zavarovancev bolniško uporablja upravičeno in v skladu z navodili. Strah pa je, da bi nov sistem, ki temelji na sankcijah, lahko prizadel tudi tiste, ki so bolni ali poškodovani, a ne ustrezajo birokratskim predstavam o tem, kako naj se med bolniško obnaša pacient.

V ospredje tako prihaja vprašanje sorazmernosti ukrepov. Bo nadzor razumen ali pretiran. In kdo bo odločal, kaj pomeni kršitev.

Mednarodne prakse in slovenski kontekst

Podobne prakse že obstajajo v nekaterih evropskih državah. V Nemčiji in Avstriji so pogoji za nadzor strogo opredeljeni, postopki pa zelo formalizirani. V skandinavskih državah je nadzor strožji, vendar je poudarek na transparentnosti postopkov in visoki usposobljenosti tistih, ki nadzor izvajajo.

Slovenija s predlogom sledi nekaterim tem smernicam, vendar v manj regulirani obliki. Manj je natančnih določil o usposobljenosti nadzornikov, še manj o mehanizmih pritožb.

To je razlog za previdnost. Še posebej v manjših lokalnih okoljih, kjer so osebne vezi med prebivalci močnejše in lahko vplivajo tudi na odločanje o morebitnih kršitvah.

Kaj sledi

Javna razprava o zakonu poteka do 23. maja 2025. To pomeni, da imajo zainteresirane strani od sindikatov in zdravniških zbornic do pacientskih organizacij, čas, da podajo pripombe, predloge ali opozorila.

Če bo zakon sprejet brez večjih zamud in bo priprava potrebnih izvedbenih aktov potekala nemoteno, je možno, da bi se prvi učinki pokazali v začetku leta 2026. Vendar pa to ni zagotovljeno, saj je časovnica odvisna od hitrosti zakonodajnega postopka in priprave potrebne infrastrukture za izvajanje zakona.

Zakon bo torej zaživel šele, ko bo jasna tudi praksa njegovega izvajanja.

Med nadzorom in zaupanjem

Predlog sprememb zakona o zdravstvenem zavarovanju odpira pomembna vprašanja. Ne samo o tem, kako ravnati s tistimi, ki zlorabljajo sistem, temveč tudi o tem, kako zaščititi večino, ki to ne počne.

Sistem mora biti učinkovit, a tudi pravičen. Če bo ZZZS nova pooblastila izvajal pregledno, strokovno in brez samovolje, lahko zakon prinese koristi. Če pa se bo uporaba zakonodaje izrodila v administrativni pritisk, bodo posledice dolgotrajne.

Zdravstveni sistem si tega ne more privoščiti. Zato bo prihodnjih nekaj tednov, morda mesecev, ključnih.

Pripravil: J.P.

Vir: MZ, ZZZS, NIJZ, e-Uprava, tax-fin-lex

The post ZZZS dobiva več pooblastil: bolniške pod drobnogledom first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article