Teža besede #7: Gentrifikacija

Občina si je tako poleg izgradnje novega sterilnega Centra Rog morala zagotoviti še eno čisto in gentrificirano stavbo – Cukrarno.

… meni, da je bilo »najlepše mesto na svetu« ugrabljeno, turistificirano in gentrificirano počasi, skoraj neopazno in z malo odpora zaradi spretne marketinške strategije mestnih oblasti in njenega greenwashinga.

Beseda gentrifikacija je v zadnjih letih postala skoraj obvezni del razprav o Ljubljani. Uporabljamo jo pogosto, včasih natančno, včasih kot splošno oznako za občutek, da se mesto spreminja v prostor, ki ni več namenjen predvsem njegovim prebivalcem.

Termin gentrifikacija je skovala Ruth Glass, britanska marksistična sociologinja in urbanistka nemških korenin, ko je leta 1964 opisovala proces spreminjanja karakterja celotne londonske soseske. »Eno za drugo so številne delavske četrti v Londonu preplavili pripadniki srednjega razreda – višjega in nižjega. Zanemarjene, skromne hleve in koče – dve sobi zgoraj in dve spodaj – so bile po izteku najemnih pogodb zasežene in so postale elegantne, drage rezidence. […] Ko se ta proces “gentrifikacije” v okrožju začne, se hitro nadaljuje, dokler niso razseljeni vsi ali večina prvotnih delavskih prebivalcev in se ne spremeni celoten družbeni značaj soseske.«

Beseda gentrifikacija izvira iz besede gentry – ki v angleščini pomeni višji, vladajoči razred, aristokracijo, pa tudi bogate posestnike. Gre torej za »dvig nivoja« določene soseske, njegovo »pogospodenje«, ki pride z olepšanjem okolice, dvigom vrednosti nepremičnin, ki postopoma, a velikokrat hitro, spremeni izvorni značaj soseske. Manjše lokalne trgovine zamenjajo kavarne, fasade ne dajajo več vtisa propadanja, temveč urejenosti,  prvotni prebivalci soseske, večinoma delavski razred z nižjimi dohodki, pa se postopoma izselijo.

Eden od najbolj znanih primerov gentrifikacije se je zgodil v predelu SoHo v New Yorku. Sharon Zukin ga opisuje kot širši proces, ki se začne s tem, da najprej poceni industrijska območja naselijo umetniki – ti ustvarijo kulturno vrednost območja. Temu sledijo investitorji in srednji sloj, območje pa postane skomercializirano in drago, tudi za umetnike, ki se zaradi tega izselijo.

Kje pa lahko v našem prostoru govorimo o gentrifikaciji? Iz danih primerov razberemo, da gre za naseljevanje in zato dvig nivoja delavskih, industrijskih mestnih območij. Tu se pojavi vprašanje, ali lahko besedo gentrifikacija uporabljamo za mestna središča (kot npr. v Ljubljani), ki prvotno niti niso bila namenjena delavcem. Težko bi tudi zaznali »pogospodenje« celotne ljubljanske četrti, ki je prej nosila industrijski značaj. Spremembo podobnega karakterja bi v Ljubljani lahko pripisali dvema stavbama – Cukrarni in Rogu, ki sta bili razpadajoči tovarni, v enem ali drugem obdobju so ju naseljevali tudi umetniki, v njuni okolici pa vsaj zaenkrat še ni zaznati večjega vzorca izselitev prebivalcev.

Ali bosta ti prenovi krivi za draga stanovanja v soseščini? Kako sploh ločiti med dvigom cen zaradi procesa gentrifikacije v tem določenem območju in splošnim dvigom cen? Prav tako je težko definirati gentrifikacijo in izseljevanje delavskega sloja, ker je veliko stanovanj v Ljubljani lastniških, po osamosvojitvi vrnjenih dedičem, ali pa so jih po Jazbinškovem zakonu za ceno avtomobila kupili njihovi prebivalci. Stanovanja v bližini centra Ljubljane so res vedno bolj nedostopna za najemnike, kot so študenti ali ljudje z nižjim dohodkom, toda pri tem ne gre za jasen, zgoraj opisani proces gentrifikacije določenega območja.

Zdi se, da pojem gentrifikacije pogosto uporabljamo preveč posplošeno. Njegov izvirni pomen – izrivanje delavskega prebivalstva zaradi prihoda višjih slojev – pri nas praviloma ni najbolj natančen opis dogajanja. Pogosto deluje bolj kot priročna oznaka za različne urbane nelagodnosti, včasih tudi kot orodje za popularizacijo določenih političnih ali aktivističnih agend. Ob tem pa lahko spregledamo bistveno vprašanje: da se stanovanja vse pogosteje načrtujejo, gradijo in kupujejo – ali obnavljajo – kot kapitalske naložbe, ne kot prostori bivanja. Če govorimo o izmuzljivi gentrifikaciji kot o nečem malodane uvoženem, lahko hitro pozabimo na resnične probleme: neučinkovitost mestne prostorske politike, zbirokratiziran urbanizem in stihijski prostorski razvoj.

Piše: Nina Dolar

Vas zanima arhitektura v vseh razsežnostih? Tu smo.