Testirali so pralne praške in rezultati so porazni

Pri nakupu pralnega praška običajno pričakujemo predvsem učinkovito odstranjevanje madežev, redkeje pa razmišljamo o sestavinah, ki po pranju končajo v odtoku. Organizacija Öko-Test je pod drobnogled vzela 25 detergentov za barvno perilo in rezultati so pokazali precejšnjo razliko med pralno učinkovitostjo in vplivom na okolje. Čeprav so se pri pranju izdelki večinoma izkazali, pa testi razkrivajo, da potrošniki s čistim perilom pogosto dobijo tudi škodljive kemikalije. Presenetljivo so se na dnu lestvice znašle najbolj znane blagovne znamke, popolnoma brez napak pa niso niti tiste z ekološkim predznakom.

Praški za barvno pranje naj bi dobro opral barvno perilo. Öko-Test pa kaže: z večino praškov v odtok splaknemo tudi veliko okolju škodljivih snovi. Prav znane blagovne znamke se odrežejo najslabše. Vseeno: štirje detergenti so dobili oceno “dobro”.

Test 25 detergentov in cene

Testirali so 25 detergentov za barvno perilo. Med detergenti  (in praški) so bili tudi taki, ki obljubljajo pranje perila EKO. Na teste so bili poslani tako običajni pralni praški kot tudi znane blagovne znamke.

Pri najcenejšemu izdelku stane eno pranje približno 15 centov, pri najdražjem pa 45 centov.

Kaj so zaključili?

Le štirje detergenti za barvno perilo so priporočljivi in so si prislužili oceno »dobro«. Nobeden od testiranih pa ni dobil ocene »zelo dobro«. 

Kritike so letele predvsem na alergene dišavne snovi se nanašajo predvsem na alergeni dišavni snovi izoevgenol in snovi, ki obremenjujejo okolje. Pregledali ter ocenili so sestavine 25 praškastih detergentov za barvno perilo in v laboratoriju analizirali tudi pralno moč. 

Vpliv na okolje in škodljive snovi

Negativne ocene so letele na fosfonate, plastične (polimerne) spojine in tenzid natrijev dodecilbenzensulfonat. Pri sredstvih za pranje in čiščenje sta namen izdelkov in njihov vpliv na okolje pogosto v ostrem nasprotju. Tako je tudi pri pralnih detergentih in praških. V stroj stresemo merico belega prahu in po nekaj urah dobimo perilo brez madežev in prijetnega vonja. Hkrati smo z enim pranjem skozi odtok izpustili litre okolju škodljivih snovi, s katerimi se težko spopadejo tudi sodobne čistilne naprave. Pri štiričlanski družini, ki pere z običajnim detergentom, se to v povprečju zgodi štirikrat na teden.

Na splošno se skozi večino receptur – tako pri blagovnih kot trgovskih znamkah, pojavljajo vedno iste težave. Težko razgradljive spojine, kot so fosfati in plastične spojine, katerih dolgoročni vplivi na okolje še niso dovolj raziskani, kar potrjuje tudi Zvezni urad za okolje (Umweltbundesamt). Tudi če jih v čistilni napravi izločijo, se odložijo v kanalizacijskem blatu. To pa lahko kmetje v Nemčiji po trenutnih pravilih še vedno uporabljajo kot gnojilo na poljih.

Še ena težava: tenzid natrijev dodecilbenzensulfonat, ki je prisoten v večini testiranih pralnih detergentov. V okolju brez kisika (to je v anaerobnih pogojih) ni biološko razgradljiv. Zato je po kriterijih znaka Modri angel prepovedan. Tudi po mnenju Öko-Testa takšni tenzidi ne sodijo v detergente.

Kako pa je s pralno močjo? V laboratorijskem testu pranja je 15 detergentov za barvno perilo doseglo oceno “zelo dobro“.

Pokazalo se je tudi, da izdelki eko ponudnikov zagotavljajo solidno, le malenkost slabšo pralno učinkovitost. Težave imajo eko izdelki predvsem takrat, ko se umazanija, ki se med pranjem sprosti iz vlaken, ponovno prime na šive. V konvencionalnih recepturah to preprečujejo določene plastične spojine. Trdovratni madeži, kot so kemični svinčnik, motorno olje, ličila ali šminka, pa so za vse detergente praktično nerešljiva naloga.