Test: BMW i4 eDrive40 Gran Coupe: Športna eleganca iz druge perspektive

Sklepanje kompromisov na področju voznih lastnosti nikoli ni bila značilnost Bavarcev, kar se odraža tudi pri električnem modelu i4, ki uspešno združuje udobje z zgledno mero športnosti.

Pri BMW-ju so se pri prenovi električne kupejevske limuzine i4 več kot očitno držali načela »če ni pokvarjeno, ne popravljaj«, saj so spremembe na zunanjosti v primerjavi z modelom pred prenovo ostale precej minimalne. Najbolj očitna sprememba so zadnji laserski žarometi, katere je doslej bilo moč videti le na omejeni seriji M4 CSL, vendar so ti del paketa M Sport Pro, torej na osnovnem modelu zadnji žarometi ostajajo nespremenjeni. Podobna zgodba se odvija tudi na sprednjem delu, kjer se grafika žarometov zgleduje po tistih na prenovljenem M3, ki smo ga mimogrede že imeli na testu (če želiš, daj na to besedo povezavo do testa M3, če ne, pa to izbriši). Prav tako so pri BMW-ju nekaj pozornosti namenili odbijačema, na voljo pa je tudi nova barva Cape York Green, s katero se je lahko pohvalil tudi naš testni primerek. Rezultat je nadvse elegantna, a hkrati športna limuzina s padajočo streho, na koncu katere domuje majhen spojler; prav kombinacija silhuete in spojlerja pa bo zagotovo obrnila še kakšno glavo ali dve več, kot bi sicer.

Tudi notranjost ostaja zvesta trendu minimalnih sprememb, novi so le izjemno prijeten in čokat volan s prisekanim dnom ter zračniki klimatske naprave, ki so nekoliko bolj odprte oblike, vendar njihova funkcionalnost ostaja enaka. Sedeži nudijo odlično bočno oporo in so zelo udobni, na našem testnem primerku pa so bili odeti v novo M PerformTex oblazinjenje, kar v marketinškem žargonu pomeni kombinacijo tkanine in alkantare. V splošnem je voznikovo okolje vzorno urejeno, vse funkcije so logično razporejene in delujejo točno tako, kot bi pričakovali. Večina funkcij se sicer nahaja v osrednjem zaslonu, vendar je sam vmesnik uporabniku zelo prijazen, temu primerna pa je tudi zelo hitra procesorska enota. Grajamo le nekoliko cenene ročaje za nadzor smeri pihanja klimatske naprave, predvsem pa odsotnost obvolanskih pedal za nastavitev rekuperacije, saj je ta nastavitev med vožnjo težko dostopna – zakopana je namreč pregloboko v menijih infozabavnega sistema.

Na področju prostornosti nas je i4 pustil s nekoliko sladko-kislim priokusom. Namreč, zaradi padajoče strehe je prostor na zadnji klopi postal precej omejen, zlasti za glavo, zaradi baterije, ki se skriva pod tlemi kabine, pa je okrnjen tudi prostor za noge. Rezultat je za odrasle nekoliko (pre)utesnjena zadnja klop, za otroke ali odrasle manjše rasti pa bo prostora dovolj. Ravno nasprotno velja za prtljažnik, ki je v primerjavi z limuzinsko serijo tri predvsem zaradi »hatchback« prtljažnih vrat dobil na uporabnosti. Sama kapaciteta prtljažnika znaša 470 litrov, kar v kombinaciji z ogromno odprtino pomeni, da prostora za vsakodnevne potrebe ne bo zmanjkalo praktično nikoli. No, vsaj v kolikor na dnevni bazi ne prevažate hladilnikov ali pohištva.

Kljub dejstvu, da i4 tehta dobre 2,1 tone, si pri BMW-ju vendarle niso dovolili, da bi to vplivalo na vozne lastnosti. Vožnja je v praktično vseh scenarijih odlična, predvsem po zaslugi prilagodljivega vzmetenja. Celotno podvozje je sicer tudi v najmehkejši nastavitvi naravnano pretežno na trdo plat, vendar zahvaljujoč zračnemu vzmetenju na zadnji osi kakršne koli nepopolnosti na cesti blaži z odliko. Vozniško izkušnjo še dodatno dopolnjuje zelo dober občutek na volanu, kombinacija vseh omenjenih lastnosti in pogona na zadnji osi ustvari vozniško izkušnjo, ki je z leti postala pregovorna za BMW-jeve avtomobile.