Temeljno načelo Dvojnosti

Med mojimi prvimi prispevki sem pred časom objavil enega, kjer sem poskušal opisati ‘temeljni princip dvojnosti‘. Ker gre pri iskanju rešitev za življenjske izzive za eno izmed ključnih sprememb v razumevanju življenja in dogajanja okoli nas, sem se odločil napisati še enega.

V prejšnjem povezanem prispevku sem pisal o upravljanju, vodenju in izenačevanju ter s tem povezano komunikacijo. Omenil sem tudi, da imata pogosto obe strani sočasno prav in narobe, ter da je to ob upoštevanju principa dvojnosti edino smiselno.

Predvsem to zadnje je verjetno za marsikoga zvenelo precej čudno in nejasno. Zato bom v tem članku ta princip ali pogled poskusil malce podrobneje opredeliti.

Je kozarec na pol prazen ali na pol poln? | Vir

Naši predniki so verjeli, da svetloba predstavlja dobro in tema zlo. Danes se že marsikdo vpraša, če je temu res tako.

Sicer se večina v temi še vedno počuti neprijetno, ampak sta svetloba in tema dejansko zgolj dva dela, dve polovici iste celote – dneva. In dan brez obeh enostavno ne more obstajati.

Začetek in konec noči neizogibno opredeljuje začetek in konec dneva. Brez noči ni dneva. Ena izmed definicij teme naj bi bila, da gre pri tej za odsotnost svetlobe.

Mogoče najpomembnejše dejstvo pri tem: že po definiciji torej brez (odsotnosti) svetlobe tema sploh ne more obstajati.

. . .

Marsikdo bo ob tem pomislil: “Kakšne neumnosti spet piše ta model…”

Ampak, če malce bolj kritično razmislimo, lahko ugotovimo, da se teme sploh ne bi mogli zavedati, če ne bi poznali svetlobe. Kar pa posledično pomeni, da je obstoj obeh enako pomemben.

Če bi, na primer, vsi ves čas živeli v popolnem blagostanju, se tega sploh ne bi mogli zavedati. Ker brez obstoja in razumevanja drugega – nasprotja, prvega ne moremo razumeti.

Na bolj poenostavljenem primeru bi lahko takole opisal: Dokler ne poznamo, začutimo in razumemo bolezni, zdravja sploh ne moremo ovrednotiti in ceniti.

. . .

Ena izmed človeških lastnosti (in lastnosti vseh drugih delov narave) je, da iščemo nasprotja. In ta moramo doseči in razumeti, da sploh lahko vzpostavljamo ravnovesje, k kateremu pa po naravi vsi stremimo.

Kako, na primer, pri denarju (oziroma pri kateri koli stvari) vemo, kdaj je dovolj? Tako, da moramo prvo razumeti (zelo dobro vedeti, ali občutiti), kdaj je premalo.

Sicer pademo v nasprotno past: če ne vemo kdaj ali koliko je premalo, tudi ne moremo oceniti, kdaj ali koliko je preveč oziroma dovolj, da bi lahko vzpostavili ravnovesje.

Kdaj se zavemo, kako pomemben je zrak, ki ga vdihnemo? Šele takrat, ko ga (vsaj prvič) omejimo in ugotovimo, da brez njega ne gre.

In kje sta tu nasprotji, ki tvorita ravnovesje, h kateremu naj bi vsi stremeli? Dejansko vmes med prisotnostjo in odsotnostjo zraka. Če poiščemo nasprotje med vdihom in izdihom, ugotovimo, da potrebujemo oboje, da lahko ustvarjamo ravnovesje.

. . .

Zakaj je vse to sploh pomembno? Zato, ker – če želimo najti ravnovesje – za to potrebujemo obe nasprotji. In enako velja za drugačnost.

Zakaj se ljudje načeloma izogibamo drugačnosti? Ker ta predstavlja nasprotja, spremembe. In teh se (dokler jih ne razumemo) bojimo in prav zato (pogosto) preziramo in zatiramo.

Dejansko pa nasprotja ena brez drugih ne morejo obstajati in so preprosto soodvisna. Kot sta, na primer, pri energiji potrebna pozitivni in negativni naboj.

Je mogoče pozitivni naboj dober in negativni slab?

Če opazujemo zgodovino, lahko ugotovimo, da ko ena stran skoraj uniči nasprotno, začne sama razpadati. Kar poenostavljeno pomeni, da če bi živeli brez nasprotij in pomanjkanja (izzivov), bi se nam zelo verjetno vsem zmešalo.

. . .

V razmislek vam dajem misel enega izmed modrejših ljudi človeške zgodovine.

Modrost se začne, ko spoznamo razsežnost svoje nevednosti. – Konfucij

V duhu mogočne misli Walta Whitmana pa bom to Whitmanovo misel malce priredil:

Ali podpiram nasprotja? Seveda! Z vsem srcem jih sprejemam in zagovarjam. Kajti že moje lastno bitje, ta veličastni organizem, v sebi skriva nešteto protislovij, ki omogočajo ravnovesje, da sploh lahko živim.

Ko se naslednjič srečate s kakšnim nasprotjem, predvsem takim, ki vas spravlja ob pamet, se kot prvo globoko zamislite, zakaj vas spravlja ob pamet. In kot drugo, poiščite, kaj je pri temu takega, kar vam lahko pomaga oziroma koristi.

Borut Kmetič

Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.

Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.

Organizacijam pomagam iskati strateške rešitve in izboljšati njihovo poslovanje, predvsem na zgoraj navedenih področjih. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.

Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium

The post Temeljno načelo Dvojnosti appeared first on Savus.