TEHNOLOŠKE ZABLODE: Z nohtom mezinca se držijo (še zadnje) rešilne bilke (#video)

Poteza, s katero želijo stati in obstati na trgu robotskih sesalnikov, jih bo morda vsaj kratkoročno rešila, vendar je cena izguba inovativnosti in identitete podjetja iRobot!

Trg ne oprošča in ne daje odpustkov zaradi preteklih dosežkov. Ameriško podjetje velja za izumitelja robotskih sesalnikov, kar je svojevrsten »potaknjenec«, podoben onemu, da je Musk soustanovitelj Tesle! Prvenec drži evropsko podjetje, natančneje Electrolux, ki je leta 1996 razkril Trilobita. Dejstvo je, da so Roombe, predstavljene leta kasneje, komercialno veliko uspešnejše. Pretekle lovorike sicer zlahka obesite na steno, a vam ne pomagajo, ko začnete delati napako za napako, med katerimi je bila daleč največja ta, da so dolgo časa zanemarjali pomen kombiniranih naprav (za suho in mokro čiščenje) in predolgo razvijali postaje s samočistilnimi funkcijami. Ceno plačujejo zdaj, ko ni jasno, ali jim bo uspelo preživeti (menda jim teče vodo v grlo in imajo samo še 12 mesecev za rešitev) ali pa bodo šli po poti Nokie in še nekaterih tehnoloških podjetij, ki so iz višav prepričanja o nedotakljivosti in obvladovanju trga zgrmela na trda tla.

To mi je dalo misliti, ko so predstavili osem novih robotov. Sami sicer pravijo, da so tokrat z eno potezo predstavili več modelov kot kadarkoli prej. Spomin me tokrat ne vara. Res jih nikdar naenkrat niso pokazali. A podroben pogled razkrije, da so sila podobni nekim drugim robotom in da praktično nimajo dosti skupnega z dosedanjimi modeli. Obenem so (ponovno) spremenili označevanje in uvrstitev, saj gre za robote nižjega in srednjega razreda Roomba 105, 205, 405 in 505 s samočistilno postajo ali brez nje in s cenami od 300 do 800 evrov. Nudijo sesalno moč 7000 paskalov in so v črni ali beli barvi. Bele vam ravno ne priporočam, govorim iz lastnih izkušenj, razen če vam ne bo odveč redno brisanje prahu z ohišja.

Absolutno ničesar ne bi imel proti novim Roombam, če ne bi bilo iz vesolja videti, da gre pravzaprav za preoblečene naprave. Nič novega, kajti v preteklosti je bilo znano, da evropski proizvajalci bele tehnike del naprav izdelajo sami, del pa kupijo od drugih ter nanje lepijo svojo znamko. To je na primer počelo Gorenje z običajnimi sesalniki in kot kaže, se je za takšno rešitev odločil tudi iRobot. V finančnem poročilu so namreč zapisali, da naprave izdeluje Shenzhen Picea Robotics, ki pod imenom 3irobotix proizvaja robotske sesalnike zase in za druge. Omenjeno podjetje načrtuje in proizvaja naprave po specifikacijah naročnika (ODM – izvorno oblikovanje), za razliko od podjetij OEM, ki jih izdelujejo po lastnih specifikacijah in nato prodajo drugim podjetjem, da nanje lepijo svoje znamke. Zdi se torej, da je iRobot Kitajcem natančno določil, kaj želijo nakar so to razvili, in jim prodali, pri čemer so bogato izrabili dosežke in dognanja kitajske verige proizvajalcev robotskih sesalnikov.

Tako vsaj trdijo v ameriškem podjetju, a če robote pogledate od blizu, ni mogoče zakriti podobnosti s tekmeci, ki sega dlje od zgolj uvedbe laserske navigacije, ki se je je iRobot dolgo časa otepal. Praktično vanje ni vgrajena nobena inovacija, ki odlikuje obstoječe Roombe. Namesto dveh krtač imajo eno samo in še ta je preprosto oblikovana z gumijastimi rebri, enaka tisti, ki jo srečujemo pri številnih modelih kitajskih proizvajalcev. Prav tako ni dvižnega mehanizma krpe ter sistema zaznave umazanije DirtDetect, medtem ko o robustnosti izdelave, ki je odlikovala Roombe, lahko le ugibamo (roko na srce, nisem največji optimist). Ne rečem, da je vse, kar je iRobot izumil, odlično, vendar predstavlja identiteto, ki jo z novimi modeli izgubljajo. Imajo sicer običajne in vrteče krpe ter že videne postaje s samočistilnimi funkcijami, katerih estetika se ne more meriti z oblikovanjem dosedanjih modelov. Edina, recimo temu novost, a še zanjo nisem popolnoma prepričan, na čigavem zelniku je nastala, je mehanizem v košku modela Roomba 205, ki stiska smeti, da ga ni treba pogosto prazniti. Zanimivo je, da nima izbokline z laserskim tipalom na hrbtu (premaknili so ga na sprednjo ploskev), da se splazi pod nizko pohištvo.

Ne sodim med tiste, ki jim ob omembi laserske navigacije uide huronski vzklik navdušenja. Čeprav ima slabosti, ni mogoče brezbrižno postaviti križa nad navigacijo s kamero oziroma sistema vSLAM, saj se je izkazala za dovolj robustno. Sicer to ni neposredno povezano z osnovnim tipalom, a mi gredo močno na živce kitajski roboti, ki se pri meni doma nočejo stisniti do roba in zavese dojamejo kot poslednjo mejo.

Dokaz, da so se odločili za hojo po (nevarni) bližnjici, sta dve aplikaciji. iRobot Home (Classic) je obstoječa za starejše modele in iRobot Home za novejše. To bo milo rečeno nerviralo vsakogar, ki bo ob obstoječi aplikaciji uporabljal še novo Roombo, in je obenem dokaz, da gre v večji ali manjši meri za rešitve drugega dobavitelja. S tem ni nič narobe, a prav je, da se pove. Kakor tudi, da želi iRobot s to potezo po načelu »če jih ne moreš premagati, se jim pridruži« v verjetno zadnjem poskusu obdržati tržni delež in izboljšati poslovanje, predvsem dobičkonosnost.

Zanimivo bo videti, kaj bo to pomenilo za slovenski trg, kjer je že zdaj pestro. Neuradno so mi povedali, da je iRobot lani sicer ohranil tržni delež, merjen v številu prodanih enot, vendar ga je Roborock prehitel v deležu, merjenem v vrednosti vseh prodanih naprav. Medtem ko je globalna prodaja v zadnjem četrtletju zgrmela za 44 odstotkov. S tem, ko so okrepili ponudbo v nižjih cenovnih razredih, upajo na spremembo trendov. Ostaja vprašanje, zakaj torej kopija, imenovana Roomba, namesto originala pod drugim imenom. Sam vidim en razlog za nakup, kjer imajo občutno prednost – urejen servis!

The post TEHNOLOŠKE ZABLODE: Z nohtom mezinca se držijo (še zadnje) rešilne bilke (#video) appeared first on Tehnozvezdje.