.jpg)
3 hours ago
13
Teden med koncem marca in začetkom aprila ima letos prav poseben ritem. Na eni strani so še običajni delovni dnevi, v katerih večina gospodinjstev išče predvsem uporabne, zanesljive in časovno smiselne ideje za kosilo. Na drugi strani pa se že približuje velikonočni vikend, ki v kuhinjo prinese drugačno razpoloženje, več priprave, nekaj tradicije in tudi več pričakovanj. Prav zato je ta teden idealen za nekoliko bolj premišljen jedilnik, ki od ponedeljka do četrtka ostane praktičen, v petek postane bolj umirjen in postniško zadržan, nato pa v soboto in nedeljo preide v praznični okus.
Dober tedenski jedilnik ni le razpored jedi. V resnici pomeni olajšanje. Manj vsakodnevnega ugibanja, manj impulzivnih nakupov, manj občutka, da je treba ob pozni uri šele začeti razmišljati, kaj bo na mizi. V tednu pred veliko nočjo pride to še bolj do izraza. Hladilnik je pogosto bolj poln, misli so že pri prazničnem zajtrku, obenem pa si med delovnim tednom redki želijo zapletenega kuhanja. Rešitev je v ravnotežju: nekaj domačih klasik, nekaj sezonske svežine in dovolj prostora, da konec tedna zadiha v bolj prazničnem tonu.
Velikonočna prata, Foto: HoferOd ponedeljka do četrtka – mirno in praktično
Ponedeljek, 30. marec
Za začetek tedna se prileže jed, ki je nasitna, a ne težka. Pečen piščanec s krompirjem iz pečice in velika skleda zelene solate sta dobra izbira za ponedeljek, saj ne zahtevata zapletenega kuhanja, hkrati pa delujeta domače in urejeno. Pečica opravi večino dela, v kuhinji pa ostane dovolj časa še za pripravo za naslednji dan. Takšno kosilo je tudi hvaležno, če ostane kaj mesa za večerjo ali malico.
Torek, 31. marec
Torek je primeren za jed na žlico, posebej če so dnevi še nekoliko nestanovitni. Zelenjavna mineštra z nekaj ješprenja ali krompirja ter kos kruha ponudi ravno pravšnjo mehkobo sredi tedna. Na mizi deluje skromno, a ne pusto. Če želite nekoliko bolj poln okus, lahko zraven postavite še kos pečene klobase ali manjši sirov namaz na kruhu, vendar je že sama juha dovolj, da dan ne deluje osiromašeno.
Sreda, 1. april
Sreda je dober dan za testenine. Omaka iz mletega mesa ali pa lahkejša zelenjavna različica s paradižnikom, korenčkom in čebulo zadostuje za kosilo, ki ga imajo radi skoraj vsi člani gospodinjstva. Testenine s preprosto omako so v takem tednu smiselna izbira tudi zato, ker ne utrudijo kuharja. Ob njih se lepo poda motovilec ali radič, če je doma še kaj sezonske zaloge.
Četrtek, 2. april
Proti koncu delovnega tedna se v četrtek prileže nekaj povsem domačega. Rižota z gobami ali s piščancem je primerna izbira, ker jo je mogoče pripraviti iz sestavin, ki jih ima marsikdo že doma. Takšno kosilo lepo poveže teden. Ni pretežko, ni preveč praznično in ne poseže v priprave, ki bodo kmalu sledile za velikonočni vikend. Če je v hladilniku še kakšna por ali bučka, jo je mogoče brez težav vključiti in jedi dati bolj pomladni ton.
Rožmarin, pečenje ribePetek prinese umirjen prehod v velikonočni vikend
Petek, 3. april
Veliki petek ima v številnih slovenskih domovih še vedno poseben pomen. Tudi tam, kjer se postna pravila ne upoštevajo strogo, se na mizi pogosto znajde nekaj bolj preprostega, zadržanega in brezmesnega. Ribji file s krompirjevo solato je ena tistih jedi, ki lepo zadene ta občutek. Deluje praznično umirjeno, a ne strogo. Kdor rib ne pripravlja rad, lahko izbere tudi enolončnico iz fižola in zelenjave ali pa skutne štruklje s preprosto solato. Smisel petkovega kosila ni v razkošju, ampak v tišjem prehodu proti praznikom.
Veliki petek je tudi dober trenutek, da kuhinja ostane nekoliko manj obremenjena. Marsikatera družina prav takrat že začne kuhati šunko, pripravlja jajca za barvanje ali peče prve sladice. Kosilo zato ne potrebuje velikega odra. Zadostuje, da je okusno, urejeno in nekoliko bolj zadržano.
Sobota naj diši po pripravi, ne po prenasičenosti
Sobota, 4. april
Velika sobota je poseben dan. Po eni strani je polna dela, po drugi strani pa že skoraj praznična. Kuhinja takrat pogosto diši po potici, šunki, hrenu in pirhih, zato kosilo ne sme biti pretežko. Dobra izbira je zelenjavna juha in za njo pečen krompir s skledo solate ali pa rahlo kosilo iz pečice, denimo zelenjavni narastek. Tak dan ni primeren za obilne omake ali težke mesne jedi, saj je v zraku že dovolj okusov, ki napovedujejo nedeljo.
Sobota naj ostane odprta tudi za pokušino prazničnih priprav. Malo šunke, košček potice ali toplo kuhano jajce se pogosto prikradejo mimo glavnega obroka, zato je dobro, da osnovno kosilo tega ne še poveča. Bolj smiselno je, da ostane umirjeno in pusti prazničnim jedem, da se pokažejo ob svojem času.
Večer pred praznikom
Sobotni večer je lahko zelo preprost. Domač kruh, kos šunke, nekaj hrena in kuhana jajca so v številnih hišah že dovolj, da družina sede skupaj in se prvič zares dotakne velikonočne mize. Ni treba, da gre za polno večerjo. Pogosto je dovolj že občutek, da je hiša pripravljena na praznik.
Nedelja naj ohrani praznični red in domačo toplino
Nedelja, 5. april
Velikonočna nedelja v Sloveniji skoraj samoumevno pripada bogatejšemu zajtrku. Šunka, pirhi, hren, potica in kruh so jedi, ki jih večina povezuje s praznikom, ne glede na to, ali je miza bolj skromna ali bolj razkošna. Prav zato nedeljsko kosilo ne potrebuje tekmovanja z zajtrkom. Mnogo bolj smiselno je, da ga gradi nekaj domačega in mirnega.
Dober predlog za velikonočno nedeljo je goveja ali kokošja juha, nato pa pečenka s praženim krompirjem in spomladansko prilogo. Takšno kosilo ohrani praznični značaj, a ne deluje pretežko po bogatem dopoldnevu. Kdor želi nekoliko manj obremeniti želodec, lahko glavno jed zasnuje še bolj preprosto, denimo s pečenim piščancem in mladim krompirjem. Velikonočna nedelja naj ne bo kulinarični preizkus vzdržljivosti, ampak lep nadaljnji tok dneva po dolgem in polnem zajtrku.
Praznični okus brez pretiravanja
Najlepši velikonočni jedilniki niso nujno tisti, na katerih je največ jedi. Več topline pogosto prinese red, v katerem ima vsaka stvar svoje mesto. Zajtrk je prazničen, kosilo umirjeno bogato, večer pa je lahko že čisto lahek. Kruh, rezina potice in čaj so v nedeljo zvečer večkrat dovolj.
Teden, ki se zaključi bolj slovesno, je lažje voditi z nekaj premisleka
Jedilnik od 30. marca do 5. aprila je najlepši prav tedaj, ko ne poskuša biti ves čas prazničen. Prvi del tedna naj ostane deloven, preprost in uporaben. Petek naj pokaže nekaj zadržanosti. Sobota naj diši po pripravi, nedelja pa naj prinese občutek, da je praznik res prišel na mizo. Tak ritem deluje naravno in tudi v gospodinjstvu povzroči manj napetosti.
Velikonočni vikend ne zahteva nujno razkošja v vsakem obroku. Veliko pomembneje je, da se jedi lepo dopolnjujejo in da kuhinja v teh dneh ne postane vir utrujenosti. Dober tedenski jedilnik zato ni le pomoč pri kuhanju, ampak tudi način, da praznik pride bolj mirno, bolj urejeno in z več domačega zadovoljstva.
Objava Tedenski jedilnik od 30. marca do 5. aprila: od preprostih kosil do velikonočne mize se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)