Te korenovke morate posaditi septembra – presenečeni boste nad rezultatom

Prvi hladnejši dnevi prinesejo nekaj posebnega. Zrak je drugačen, vonj zemlje bolj izrazit, roke pa želijo iz prsti potegniti nekaj, kar bo hranilo vso zimo. September je mesec, ko marsikdo misli, da je delo na vrtu že skoraj končano. A resnica je ravno nasprotna. Zdaj nastopi pravi čas, da posadimo korenovke, ki ljubijo hladnejšo zemljo in bodo obrodile spomladi ali pa nas razveseljevale še pozimi.

Jesenska zemlja skriva največje zaklade

Ženske, ki rade ohranjajo stik z vrtom, prav v teh dneh najdejo veliko zadovoljstva v sajenju. Gre za pomirjajoče opravilo, ki zahteva le nekaj načrtovanja in odločnosti, nagrada pa pride kasneje, v obliki polnih košar. Med zelenjavo, ki jo lahko septembra brez skrbi posadimo, izstopa devet vrst korenovk, ki niso le enostavne za gojenje, temveč tudi zelo uporabne v kuhinji.

Redkvica, Foto: Pixabay

Zakaj so korenovke primerne za jesensko setev?

Prednost hladnejše zemlje

Korenovke najbolje uspevajo v nekoliko hladnejši prsti. Poletna vročina jim ne ustreza, saj se rastline prehitro izsušijo, medtem ko semena v toplem tleh težje kalijo. Jesenski dnevi prinesejo ravno pravšnjo kombinacijo – toplo sonce čez dan in hladne noči, ki zagotavljajo počasnejšo in bolj stabilno rast.

Naravna odpornost proti boleznim

Mnoge med temi rastlinami so odporne na bolezni, ki pogosto prizadenejo poletne pridelke. Jesensko sajenje tako pomeni manj dela z zaščito in več varnosti, da bo pridelek res uspel. Poleg tega se škodljivci jeseni počasi umikajo, kar korenovkam omogoča mirnejši razvoj.

Katere korenovke posaditi septembra

Česen, kralj zimskega vrta

Česen je nepogrešljiv v vsaki slovenski kuhinji. Najboljše rezultate daje, če ga posadimo jeseni, saj se do pomladi dobro ukorenini. Glavice bodo močne, stroki veliki, okus pa izrazit. Ob trgatvi poleti boste imeli zalogo za vse leto, hkrati pa bo vrt obogaten s kulturo, ki odganja številne škodljivce.

Korenje: sladek okus po prvih slanah

Korenje, posejano septembra, je pogosto slajše. Jesenska rast omogoča, da koren počasi pridobiva na sladkorjih, ki se sproščajo ob nižjih temperaturah. Pridelek lahko pustimo kar v zemlji in ga pobiramo sproti, ko ga potrebujemo, saj ga zmrzal ne poškoduje.

Čebula: zanesljiv pridelek za spomladanske jedi

Čebula je ena najbolj hvaležnih rastlin. Jesenska setev zagotavlja, da bomo imeli spomladi mlado čebulo, poleti pa lepe čebulne glave. Potrebuje le dobro odcedno zemljo in nekaj zaščite pred močnimi zmrzalmi.

Rdeča pesa za dvojni pridelek

Rdeča pesa ponuja dve vrsti pridelka: gomolj in liste. Jesenska setev pomeni, da lahko že kmalu pobiramo mlade liste za solate, gomolje pa pustimo, da se razvijejo v mesnate krogle, primerne za vlaganje, kuhanje ali pečenje.

Šalotka: nežna, a prestižna

Šalotka je znana po nežnejšem, sladkem okusu. Jeseni posajene čebulice spomladi hitro poženejo in tvorijo skupine manjših, a izredno aromatičnih čebulic. Odlične so za omake in solate, hkrati pa se dobro shranjujejo.

Pastinak – pozabljena delikatesa

Pastinak je nekoč kraljeval na slovenskih mizah, danes pa ga marsikje spet odkrivamo. Njegov sladek, oreškast okus je prava posebnost. Najboljši postane šele po prvih zmrzalih, ko se škrob pretvori v sladkor.

Redkvica je hitra in osvežujoča

Redkvice so klasična izbira za začetnike, saj zrastejo zelo hitro. Jeseni jim ni prevroče, zato so hrustljave, nežne in ne grenijo. Idealne so za hitre solate ali kot prigrizek kar z vrta.

Repa – vsestranska in nezahtevna

Repa je preprosta za gojenje, uporablja pa se na sto načinov: v juhah, enolončnicah, kot priloga ali celo kisla. Jeseni posejana se dobro razvije in jo lahko hranimo dalj časa.

Koleraba – za dolgotrajno shranjevanje

Koleraba, znana tudi kot rutabaga, je nekoliko redkejša izbira, a zelo hvaležna. Gomolji so večji od repe, okus pa nekoliko blažji. Odlična je za pečenje, pireje in juhe, hkrati pa zdrži dolgo v shrambi.

Kako pripraviti gredo za jesensko setev?

Temeljito rahljanje tal

Pred setvijo ali sajenjem je pomembno, da tla dobro zrahljamo. Korenovke namreč potrebujejo zračno in rahlo prst, da se lahko razvijejo globoko in enakomerno. Trda zemlja vodi do razcepljenih ali ukrivljenih korenov.

Dodajanje organske snovi

Kompost ali dobro uležan gnoj je idealen dodatek. S tem zagotovimo hranila in izboljšamo strukturo tal. Paziti moramo, da gnoj ni preveč svež, saj lahko poškoduje mlade rastline.

Zalivanje in zastirka

Jesenski dež sicer pogosto priskrbi dovolj vlage, a ob daljših sušnih obdobjih je treba zalivati. Zastirka iz slame ali listja pomaga ohranjati vlago in ščiti mlade sadike pred temperaturnimi nihanji.

Domača čebula

Uporaba in shranjevanje jesenskih korenovk

V kuhinji brez omejitev

Vse omenjene korenovke imajo v slovenski kulinariki bogato tradicijo. Česen in čebula sta osnova skoraj vsake jedi, korenje daje sladkost juham, pesa in repa pa ponujata številne možnosti za pripravo solat in prilog. Pastinak je odlična alternativa krompirju, medtem ko redkvice popestrijo vsak obrok.

Dolgotrajno shranjevanje

Jesenske korenovke lahko hranimo v kleteh, zabojih s peskom ali celo kar v zemlji. Prav zato so bile nekoč osnovna hrana za čez zimo. Če jih pravilno shranimo, bomo imeli zalogo zdrave zelenjave vse do pomladi.

Jesen je priložnost

Jesenski vrt ima poseben čar. Ne gre le za delo, temveč za občutek, da si del naravnega kroga. Korenovke, posajene septembra, nas opomnijo, da narava nikoli ne počiva. Tudi ko dnevi postanejo krajši, vrt ponuja bogastvo, ki ga lahko izkoristimo. Z nekaj vloženega truda bomo v dolgih zimskih večerih segrevali srce in telo z domačimi pridelki.

Tri preproste sestavine, ki rešijo kosilo ali večerjo: čebula, česen, korenje

Objava Te korenovke morate posaditi septembra – presenečeni boste nad rezultatom se je pojavila na Vse za moj dan.