Tanja Vojnovič. Ples je naša primarna energija, ki jo imamo, a smo jo malo potlačili!

Pogovor s Tanjo Vojnovič, vodjo plesnega kluba Studio Dansa v Ljubljani, plesalko in pedagoginjo west coast swinga.

Draga Tanja, lep pozdrav in smo debelo v poletju, ko so naše misli usmerjene na počitnikovanje. A tvoje so ravno v obratni smeri. Načrtuješ namreč novo sezono Studia Dansa, ki ga čaka nov zagon. Kaj se je spremenilo in kaj prinaša tvoja nova energija v studio ob ljubljanskem Gospodarskem razstavišču?
Barbra, lep pozdrav nazaj in hvala za še eno priložnost, da lahko govorim o plesnih zgodbah. Letošnje poletje in jesen sta en tak velik izziv, ki smo ga pričakovali, da se bo nekoč zgodil. Zgodil se je zelo na hitro in marsikdo je bil malce presenečen, da se je zgodil. Nekako je bilo vseeno misliti, da bo šlo malo počasneje. Mogoče je prišel ob času, ki ga nismo pričakovali, da bi se lahko drugače pripravili na to.

Studio Dansa je seveda prepoznaven med ljubitelji lindy hopa, balboe, swinga… A spletna stan pokaže tudi obrat v nove, drugačne smeri. Čemu si sledila pri oblikovanju ponudbe oz. programa?
Sama menim, da je Studio Dansa en tak prostor, ki ima potencial za razvoj večih smeri, ki se dotikajo giba. Lahko je športna smer, lahko je umetniška in kulturna, izboraževalna. Vsak plesalec potrebuje še kaj vč kot samo dril figur in tehnike. Ples je več kot. Ples je zdravje, tako fizično kot psihično in n atem področju je še precej odprtega, kako lahko plesalce povežemo in pokažemo, da obstajajo teme za izboljšanje plesa in rast posameznika skozi ples.

Tanja in Tom Čebular, član ekipe za WCS. (foto: Jana Furman)

Predvidevam, da se bo/je spremenila tudi ekipa, od nekaterih si se verjetno poslovila. Kako pomembna je ekipa in kdo so tisti, ki jim zaupaš vodenje v dvorani?
Ekipa je bil en del strahu, saj nisem vedela, kdo ostaja in kdo gre novim izzivom na poti. Nekaj članov ekipe je našlo nove izzive že prej, tako da je bilo res malo nesigurno. Za del ekipe, ki ostaja, sem zelo hvaležna, ker vem, da imajo željo in voljo ustvarjati. Sama pa upam, da sem jih za začetek dala dovolj upanja in motivacije, da se lahko izrazijo in predajo svoje znanje. Vsekakor pa sem vesela, da se v ekipo vračajo plesalci, ki so že bili z nami, hkrati pa pridružujejo tudi novi. Na ta način lahko obogatimo naš program in ponudimo še kaj več kot samo tečaj plesa.

Tanja v akciji. (foto: Sergey Khaklev)

Sama si specialistka za west coast swing. Tradicionalno vprašam. Kako spretni smo Slovenci in Slovenke pri izvajanju in interpretaciji teh strastnih plesov?
Zase težko rečem, da sem specialistka, sem pa morda tista, ki malo bolje pozna to skupnost in ples. Se mi zdi, da smo Slovenci malo zadržani do strastnih plesov, čeprav se mi west coast swing ne zdi ravno strasten ples, prej bi rekla umirjeno energičen. Morda sta tango in drugi latinsko ameriški plesi precej bolj strastni. Morda ljudje v tem smislu prevečkrat pomislijo na kaj več kot ples in se potem malo ustrašijo. (Smeh)

Kje pa najraje plešemo in se pokažemo? Je plesna scena vsako leto bolj razvita ali pač ne?
Če govoriva o sceni west coast swing plesa, se ta zelo dobro razvija, za kar smo se trudili več kot deset let in smo zdaj Slovenci tudi predstavniki Slovenian open festivala, ki je mednarodne, če ne kar svetovne narave festivala. Medtem, ko se razvija tud shag ples, se ostali plesali malo manj oziroma lahko rečem, da mirujejo. Slovenski west coast swing plesalci lepo napredujejo tudi na tekmovanjih.

In tudi leto bo naokoli za vaš festival HaniBal. In spet predvidevam, da ga boš organizirala enako strastno kot že hm koliko let do sedaj?
Ja, balboa festival HaniBal je za ovinkom in čaka, da se vrata v septembru odprejo. Letošnji bo že četrti in tudi tokrat bodo večinski obiskovalci iz tujine. V kratkem času smo ga naredili zelo prepoznavnega in tudi lepo obiskanega. Predvsem pa se mi zdi, da smo z ekipo, ki jo sestavljata še plesalca Mateja Grajzar in Nejc Zupan, naredili en tak prijeten dogodek, na katerega se plesalci radi vračajo, prihajajo pa tudi novi, po koncu pa kmalu začnejo spraševati, kdaj se odprejo prijave za novo edicijo. To se mi zdi ena taka lepa pohvala, da delamo dobro.

Obiskovalci takšnih festivalov so kar plesni nomadi, kajne? Postane to kar način življenja, ki mu slediš?
Če ti finance dopuščajo, vsekakor lahko postane to kot del življenja. Obiskovati take festivale je lahko finančni zalogaj, sja ni strošek samo kotizacija za festival, temveč tudi nastanitev, transport, hrana, morda še kakšna individualna ura. Je pa veliko takih, ki si festival privoščijo vsaj nekajkrat na leto.
In verjetno potrebuješ tudi enako plešoče/mislečega partnerja ob sebi?
Swing ples en tak zanimiv ples, kjer lahko prihajaš na ples, festivale brez soplesalca. Veliko parov se je našlo na plesišču in to morda olajša vse skupaj. Na plesišču Studia Dansa recimo se je našlo kar nekaj parov, ki imajo zdaj podmladek. Takrat ponavadi malo izginejo, ko so otroci malo večji, se vrnejo. Skupaj potem obiskujejo tudi festivale, kar se mi zdi izredno lepo in tudi poučno za mlade, da je gibanje pomembno kot tudi to, da spoznavajo svet, različne ljudi in kulturo.

Poleg plesa si seveda še vedno visažistka v slovenskem MUD-u. Pravzaprav odlična kombinacija saj se na ples odpravimo naličeni, kajne?
Ja, tudi s tem se ukvarjam in ja, lepo ko srečam dame, na plesu, ki se uredijo. No, tudi moški so čedni in prav je tako. Prav je, da se uredimo, ker je čas danes en tak luksus, in če se že namenimo nekaj, je lepo, da se malo uredimo. Tudi ta čas urejanja je čas, ko ga posvetimo sami sebi.
Kaj torej prinaša ples v tvoje življenje?
Uf, veliko. Strast recimo. Povezavo s plesom. Kljub temu, da nisem profesionalna plesalka, ustvarjam dogodke, ki ljudi delajo srečne, zadovoljne in s morda lažje soočajo z vsakodnevnim stresom. Povratna informacija plesalcev je vedno taka, da povejo kaj je dobro in kaj. Ko pridejo informacije, da se dobro počutijo, da so bile delavnice super, da so učitelji super, da tudi učitelji povedo, da je organizacija na nivoju, da so zadovoljni, da so učenci super. To so male drobtinice, ki ti nakažejo, da delam dobro, da je prav, da delam to, kar delam.
Zakaj sploh plesati?
No, zakaj pa ne? Kaj je takega pri plesu, da nas bi odvrnilo? Po mojem mnenju je ples ena naša osnovna ali lahko rečem primarna energija, ki jo imamo, a smo jo malo potlačili. Ples je naravno gibanje človeka, je zdravilo, ki odloži marsikatero bolezen, krepi kognitivno področje, krepi mišice, ohranja gibljivost, hkrati pa spodbuja sproščanje hormonov sreče, ohranja pozitivne misli, pomaga pri socializaciji. Pomaga pri depresiji, anksioznosti, je del kardio vadbe in še bi lahko naštevala. To so pozitivne lastnosti, ki jih je več kot negativnih – ki pa so vzame nekaj čas in logistike. Ples je nekaj, kar te lahko naredi živega, ples je stvar posameznika, ki združuje ljudi v skupnost istomislečih.
Hvala in uspešno z Danso in seveda na vseh poteh, ki si jih zadala, da jih preplešeš!
Hvala za vabilo, lepe želje in vabljena na ples!