Takole sta se pred kamerami TV Slovenije dajala minister Rončević in sindikalist Štrukelj

V oddaji Tarča sta si Rončević in Branimir Štrukelj izmenjala težke besede, minister pa je jasno sporočil, da od reforme ne namerava odstopiti.

LJUBLJANA – Slovensko šolstvo je pred velikimi spremembami, a vprašanje ni več samo, kakšno šolo bomo imeli v prihodnosti, temveč tudi, kdo bo o njej odločal. V četrtkovi oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, 22. oktobra, sta si ostro nasproti stala minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.

Minister vztraja, da so rezultati slovenskih učencev vse slabši in da država potrebuje temeljito reformo. Štrukelj pa mu očita izključevanje sindikatov, podcenjevanje pedagoške stroke in oblastniški način odločanja.

Rončević: »Jaz se bom odločil, kdo bo meni svetoval«

Največ napetosti je povzročila sestava strokovnega posvetovalnega telesa za pripravo reforme. Minister vanj ni vključil predstavnikov Sviza, povabil pa je tudi posameznike iz gospodarstva in drugih področij, med njimi Aleša Primca.

Ko ga je voditeljica Erika Žnidaršič vprašala, zakaj je izključil sindikat, je Rončević odgovoril:

»Jaz se bom odločil, kdo bo meni svetoval. Želel bi povedati, zakaj so vključeni predstavniki gospodarstva, gre za tri združenja – GZS, OZS in pa Kmetijsko-gozdarsko zbornico, gre za bodoče delodajalce.«

Minister je pojasnil, da predstavniki gospodarstva poznajo potrebe trga dela in vedo, kakšna znanja bodo mladi potrebovali v prihodnosti.

Rončević zavrača očitke, da želi šolstvo politično podrediti. Poudarja, da bi bilo ob slabšanju rezultatov neodgovorno, če se sprememb ne bi lotil zgolj zato, da bi se izognil konfliktom.

Štrukelj: »Iz te njegove izjave dobesedno bruha oblastniška aroganca«

Štrukelj je bil nad ministrovim odnosom do sindikatov ogorčen. Opozoril je, da učiteljski sindikati v številnih evropskih državah sodelujejo pri pripravi šolskih reform, zato se mu izključevanje Sviza zdi nesprejemljivo.

»Minister je rekel, da mu na kraj pameti ne pride, da bi se pogovarjal s sindikati o tem vprašanju. Iz te njegove izjave dobesedno bruha oblastniška aroganca, ki se jo bi dalo rezati z nožem.«

Štrukelj je ministra ob tem primerjal s prakso na Madžarskem, po kateri naj bi se po njegovem mnenju zgledoval.

Njegova druga ključna pripomba se je nanašala na sestavo strokovnega sveta. Pričakoval je neodvisno telo, ki bi delovalo po strokovnih merilih, ne pa skupine ljudi, ki so blizu ministrovim pogledom.

Opozoril je tudi na pomanjkanje učiteljev. Po njegovih navedbah jih v slovenskih šolah primanjkuje približno 4000. Slabše rezultate učencev je povezal tudi z zaprtjem šol med epidemijo covida-19.

Minister je njegove navedbe zavrnil. Zatrdil je, da odpuščanja učiteljev ne načrtuje in da so se učni dosežki začeli slabšati že pred epidemijo.

Kaj pravzaprav želi Rončević spremeniti?

Rončević napoveduje eno najobsežnejših prenov slovenskega izobraževalnega sistema v zadnjih desetletjih. Po njegovem mnenju morajo biti v središču šole znanje, odgovornost, delovne navade in spoštovanje učiteljskega poklica.

Med glavnimi napovedanimi spremembami so:

• Konec devetletke: priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo in možnost poznejšega vstopa otrok v šolo.
• Več avtoritete učiteljem: manj administrativnih obveznosti in več strokovne samostojnosti.
• Spremembe učnih načrtov: jasnejši standardi znanja, prenova ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature.
• Več domoljubja in novih znanj: poudarek na državljanski vzgoji, računalništvu, umetni inteligenci in finančni pismenosti.
• Učiteljska zbornica: ustanovitev stanovske organizacije učiteljev.
• Preoblikovanje institucij: združevanje nekaterih zavodov s področja izobraževanja in ustanovitev novega raziskovalnega inštituta.

Minister je te usmeritve predstavil že septembra ob objavi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025, ki so pokazali slabšanje dosežkov slovenskih petnajstletnikov.

Rončević želi šolski sistem bolj povezati tudi s potrebami gospodarstva. V ospredje postavlja praktično uporabno znanje, kakovostnejše poklicno izobraževanje in pripravo mladih na prihodnje zahteve trga dela.

Zakaj Štrukelj reformi nasprotuje?

Štrukljevi očitki so usmerjeni predvsem v način priprave reforme, ne zgolj v posamezne predlagane spremembe.

Po njegovem mnenju minister pri tako pomembnih odločitvah ne bi smel izključevati sindikatov in uveljavljenih strokovnjakov. Opozarja, da lahko politično izbran posvetovalni svet omeji strokovno neodvisnost priprave sprememb.

Prav tako meni, da minister pri iskanju vzrokov za slabše rezultate učencev premalo upošteva kadrovske težave in posledice epidemije.

O sestavi sveta je Štrukelj v Tarči pripomnil, da bi moral biti neodvisen, ne pa sestavljen iz posameznikov, ki so »simpatični gospodu ministru«.

Kritičen je bil tudi profesor Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete, ki je opozoril na pomanjkanje strokovnjakov z ustreznimi referencami za sistemsko prenovo izobraževanja. Predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijan Musek Lešnik pa je poudaril, da slabih rezultatov ni mogoče pripisati enemu samemu vzroku.

Rončević: »Reforma bo. Ni popuščanja.«

Minister je v oddaji vztrajal, da gre za celovito prenovo šolskega sistema, ki je Slovenija ne more več odlagati. Pri tem računa tudi na sodobna informacijska orodja in umetno inteligenco, s katerimi bi lahko po njegovi oceni pospešili pripravo sprememb.

Na družbenem omrežju X je kritikom poslal še eno odločno sporočilo:

»Razumem, kaj se greste. Ampak sporočam vam: reforma bo. Ni popuščanja.«

Spor med ministrom in sindikati tako ostaja odprt. Rončević želi reformo pripraviti hitro in z novim krogom svetovalcev, Štrukelj in del strokovne javnosti pa zahtevata širše sodelovanje ter strokovno utemeljene odločitve.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija

<p>The post Takole sta se pred kamerami TV Slovenije dajala minister Rončević in sindikalist Štrukelj first appeared on NaDlani.si.</p>