Tako “uspešno” je Golob saniral poplave in pomagal žrtvam le-teh

“Avgustovske poplave 2023 so zaznamovale številne skupnosti po Sloveniji. Ljudem smo obljubili, da ne bodo ostali sami in to obljubo držimo”, je prek Facebooka izjavil premier. A zgodba 6-članske družine iz Zgornje Savinjske doline, ki je v poplavah izgubila svoj dom, kaže, da temu ni tako. Čeprav so se neštetokrat obrnili na državo, so vsakokrat naleteli na gluha ušesa, za zagotovitev varnega in primernega doma za bivanje so tako primorani zbirati donacije.

Po najhujših poplavah, ki so prizadele našo domovino, je aktualna garnitura obljubljala hitro sanacijo, nove domove in odpornejšo infrastrukturo, a kmalu so se številne obljube izkazale za nerealne ali neizpolnjene. Med tistimi, ki so upravičeno razočarani, je družina Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti, ki jim država po agoniji žal ni pristopila nasproti in ponudila ustrezne rešitve. Poplavljene hiše namreč ne morejo ustrezno sanirati na način, da bi bila primerna za bivanje, ker se ta nahaja na poplavni lokaciji.

Sledili navodilom države, a ustrezne rešitve ni

Bivalni del njihove stare in majhne družinske hiše je zaradi poplave postal povsem neprimeren za bivanje. Poplavilo jim je namreč celotno prvo nadstropje, kjer je bila kuhinja, spalnica, dnevna soba, garderoba, shramba in kopalnica, ter klet. “Uničilo nam je vso pohištvo in vso opremo, uničena so bila tla in stene, ostali smo tudi brez toplotne črpalke in brez ogrevanja”, pojasnjuje družina, ki pravi, da njihova hiša še naprej ostaja vlažna in nevseljiva. Iz tega razloga so bili primorani v selitev. Čeprav so delovali v skladu z navodili države, jim le-ta doslej še ni ponudila ustrezne rešitve.

Sprva je bilo predvideno rušenje, nato je prišlo do spremembe stališča

Družini je bilo najprej rečeno, da so njihovo hišo uvrstili na seznam za rušenje in nadomestno gradnjo, čez eno leto pa je sledil šok, saj so sporočili, da njihova družina ni več upravičena do nadomestne gradnje, ampak le do dela sredstev za namene sanacije doma. “Ta del je bil sprva 60 %, sedaj po dveh letih pa smo upravičeni do samo še 17 tisoč evrov za sanacijo (del teh sredstev, v višini 10.460 evrov smo že prejeli kot avans, pripadalo pa naj bi nam še slabih 7 tisoč evrov)”, pojasnjujejo in dodajajo, da strokovnjaki ob tem menijo, da poplavljene stare hiše ni mogoče 100-odstotno ustrezno in trajno sanirati ter jo s tem spraviti v stanje, ki bo primerno za bivanje.

Družina Irmančnik (Foto: Gregor Bezenšek ml.)

V zvezi s hišo zakonca Irmančnik poudarjata, da jo bo v prihodnje znova poplavilo, saj se nahaja na poplavnem območju. Ker pa je hiša na uradnem poplavnem območju, v prihodnje ne bo mogoča niti razširitev majhne hiše. Slednje bo družina v luči odraščanja otrok potrebovala, a v konkretnem primeru sploh ne bi bilo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. “Prav tako je zaradi tega ne moreva prodati. Dejansko je ne smeva niti porušiti. Zato sva se znašla v povsem slepi ulici in imava zvezane roke. V hišo nazaj ne moremo, ne moreva je ne ustrezno sanirati, ne dograditi, ne prodati”, sta obupana zakonca, ki sta povsem na tleh.

Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov je po ogledih hiše podala mnenje, da bi bil predviden ukrep zanje rekonstrukcija hiše, ki bi bila smiselna zgolj v primeru, da se izkaže, da je objekt varen v podobnih situacijah. “Vendar pa naše hiše ni možno sanirati na način, da bi bila varna pred poplavami”, pojasnjujeta zakonca. Ker so bližnji vodotoki na isti nadmorski višini, kot je sama hiša, bi bilo odvodnjavanje od hiše v bližnje vodotoke neučinkovito in stroškovno nesmiselno. “Zaradi visoke podtalnice ni možno hidroizolirati oboda hiše in sanirati kleti. Samo območje, na katerem se nahaja hiša, pa tudi ni varno pred poplavami. Od leta 1991 nas je reka Dreta že večkrat poplavila, kar vpliva na vlažnost temeljev in vlago v hiši”, pojasnjujeta in dodajata, da se zadaj hiše nahaja Menina planina, ki je polna vode. “Tu so še neurejeni bližnji potoki, ki so na isti nadmorski višini kot naša hiša. Zato nikakor ne sprejemava stališča države, da naša hiša ni visoko poplavno ogrožena.”

Otroci potrebujejo dom in varnost

“V tem času sva se neštetokrat obrnila na državo, jih prosila, moledovala, razlagala, vendar sva naletela na gluha ušesa. Kot da nočejo slišati in razumeti, da naša družina v tej hiši nikakor ne more bivati in da potrebujemo nov dom”, navajata zakonca, ki sta se sedaj primorana z otroci seliti od ene začasne namestitve do druge. “Najini otroci nujno potrebujejo dom in varnost,” zaradi česar ne morejo nadaljevati življenja v bivalno neustrezni, premajhni hiši, ki je na poplavnem območju in čakati, kdaj jih bo znova zalila voda. “Država žal ni poskrbela za nas, kot je to obljubila”, navajata zakonca, ki se zavedata, da jima edino rešitev predstavlja nakup drugega doma.

Družina Irmančnik (Foto: Gregor Bezenšek ml.)

Nimajo zadosti finančnih sredstev

Družina za nakup novega doma nima zadostnih finančnih sredstev. Prodaja uničenega doma namreč ni mogoča, kreditna sposobnost zakoncev pa je omejena tudi zaradi številčnosti družine. Kot pravita, bosta vzela največji možni kredit, kot bo mogoče. Imata okrog 50 tisoč evrov (15.309 evrov sva prejela od države kot solidarnostno izredno pomoč, 35 tisoč evrov pa s strani donacij dobrih ljudi), a to ne bo zadostovalo za nakup doma. Za nakup primernega doma potrebujejo dodatnih 180 tisoč evrov. Od države so sicer prejeli avans za sanacijo hiše v višini 20 % stroška (10.460 evrov), a so ta sredstva deponirali na stran, ker je možno, da bo potrebno vračilo sredstev, konkretne hiše se namreč ne da sanirati. 6-članska družina je tudi že porabila dodeljena sredstva za oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami (2.260 evrov).

Ker družina žal ne more računati na državo, ki je bila sprva polna obljub, ji ne preostane drugega, kot zbiranje donacij. Kdor zmore in želi, je zato vljudno naprošen k nakazilu donacije na TRR Karitasa Celje.

A. H.