Odmevna predstavitev monografije slovenskega zgodovinarja Mitje Ferenca v Zagrebu

V sredo, 11. februarja 2026, je v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu potekala izjemno dobro obiskana predstavitev znanstvene monografije Prikrita grobišča Hrvatov u Sloveniji, katere avtorja sta dr. Mitja Ferenc in dr. Uroš Košir (z dodatnim prispevkom Nedjeljka Pintarića).

Dogodek je privabil okoli 750 obiskovalcev, ki so dvorano napolnili do zadnjega mesta. Predstavitev se je sklenila z dolgimi ovacijami in stoječimi ploskanji, iz Slovenije pa sta se ga udeležila tudi nekdanja premierja Janez Janša in Miro Cerar.

Monografija na več kot 700 straneh (z več kot 1000 fotografijami, 839 fotografijami posmrtnih ostankov, 99 kartami in drugimi dokazi) podrobno dokumentira tragično usodo desetitisic Hrvatov po koncu druge svetovne vojne na območju Slovenije. Avtorja opisujeta 40 ekshumiranih grobišč, 34 potrjeno obstoječih, a še neodkritih ter več kot 80 potencialnih lokacij masovnih grobov. Med ključnimi primeri izstopajo Tezenski rov (z ocenjenimi do 15.000 žrtvami), Huda Jama (z grozljivimi prizori lešev v slojih, protezami in osebnimi predmeti), Brezno pri Konfinu (88 ranjenih, 26 identificiranih vojakov NDH z DNK analizo) in Cerklje ob Krki (161 okostij). Knjiga razkriva tudi sistematično prikrivanje zločinov, zatajevanje in poskuse brisanja sledi v času komunistične Jugoslavije.

Foto: X

Posebej odmevna je bila navzočnost dveh nekdanjih slovenskih premierjev – Janeza Janše in Mira Cerarja. Janez Janša je kot premier v obdobju 2004–2008 omogočil začetek sistematičnih raziskav prikritih grobišč, Miro Cerar pa je leta 2015 podprl sprejem zakona o prikritih grobiščih in zagotovil proračunska sredstva za nadaljevanje del. Oba sta se udeležila dogodka, kar je dodatno poudarilo čezmejni pomen teme in sodelovanje pri razkrivanju resnice.

“Pokop rajnih ni politična, temveč civilizacijska dolžnost. Pokopu mrtvih nasprotujejo zato, da delijo žive,” je ob dogodku med drugim na X zapisal Janša.

Foto: X

Na predstavitvi so govorili tudi hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Sabora Gordan Jandroković ter drugi ugledni gostje. Jandroković je poudaril, da gre za boleči del hrvaške zgodovine, ki je bil v Jugoslaviji in tudi po osamosvojitvi predolgo potisnjen vstran. Slovenski zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mitja Ferenc je v nagovoru dejal: »Nadam se, da bo ta knjiga doprinos k civilizaciji, ki ve, kakšen odnos imeti do mrtvih. Žrtve zaslužijo ime in grob.« Uroš Košir je dodal, da ga najbolj pretresajo poskusi zatajitve zločinov.

Mitja Ferenc, sin znanega zgodovinarja Toneta Ferenca, je že desetletja eden vodilnih raziskovalcev povojnih pobojev v Sloveniji. Njegovo delo je bilo ključno pri odkrivanju resnice o povojnih likvidacijah, vključno z usmrtitvami domobrancev, ustašev in civilistov brez sojenja.

Predstavitev monografije je v hrvaški in slovenski javnosti sprožila izjemen odziv in ponovno odprla vprašanje soočenja z zločini totalitarnega komunizma. Polna dvorana in ovacije kažejo, da je zanimanje za resnico o teh temah večje kot kdaj koli prej. Knjiga predstavlja pomemben korak k spravi in kulture spomina na žrtve, ki so desetletja ostale brez imena in dostojnega pokopa.