Tako občine JV Slovenije porabljajo denar za Rome

6 hours ago 20

ARTICLE AD

S strani predstavnikov vlade in vladnih strank so bile občine Jugovzhodne Slovenije in Posavja v zadnjih treh letih in pol vedno, ko je beseda nanesla na Rome, deležne očitkov, da denarja, ki jim ga za reševanje romske problematike namenja država, ne porabijo za to, čemur je namenjen. Zato je zanimivo pogledati, kam so nekatere največje občine v preteklosti porabljale omenjeni denar.

Začnimo z zakonsko ureditvijo. Zakon o financiranju občin v svojem 20.a členu določa, da država 25 občinam z evidentiranimi romskimi naselji za urejanje romskih vprašanj vsako leto zagotovi sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine, pri čemer se znesek za občine v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka, poveča za 100 odstotkov. Gre za skupaj okoli osem milijonov evrov letno za vseh 25 občin skupaj.

Mestna občina Novo mesto je v zadnjih štirih letih na podlagi omenjenega člena prejela 2,1 milijona evrov. Od tega je 193.000 evrov prejela leta 2021, 396.000 leta 2022, 647.000 leta 2023, letos pa 896.000 evrov.

Občina je v tem času za reševanje vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, v povprečju letno porabila 800.000 evrov, torej skupno 3,2 milijona evrov. Okoli 800.000 evrov letno je povprečno porabila tudi v letih, ko za ta namen ni prejela državnega denarja, pravijo na občini.

Denar je po navedbah občine namenila za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje tamkajšnjih bivalnih razmer. V občini imajo namreč sedem romskih naselij, ki jih je občina legalizirala in v večji meri uredila javno infrastrukturo. V vseh romskih naseljih imajo tako dostop do vodovodnega omrežja, v štirih večjih naseljih (Šmihel, Brezje, Žabjak in Stranska vas) pa imajo tudi dostop do kanalizacije.

Sredstva so namenili tudi za vzgojo, izobraževanje in štipendiranje Romov, med drugim za financiranje romskih koordinatorjev na osnovnih šolah in nudenje učne pomoči učencem Romov, za delovanje vrtca v največjem romskem naselju ter spodbujanje vključitve romskih otrok v vrtce.

Denar je občina namenila tudi za prevoz romskih učencev do osnovnih šol, zaposlitev koordinatorja priprave in izvajanja občinskih ukrepov, podporo nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z Romi, spodbujanje zaposlovanja Romov, intervencije v romskih naseljih, vključevanje Romov v organe lokalne samouprave ter obravnavo romskih potepuških psov, naštevajo na občini.

Natančna poročila o porabi sredstev sicer občina redno objavlja na svojih spletnih straneh.

Občina Krško

V Mestni občini Krško imajo štiri romska naselja, od tega je občina osnovno javno infrastrukturo uredila v dveh. Občina je v letih od 2019 do 2023 za urejanje romskih vprašanj prejela nekaj več kot milijon evrov. Leta 2021 je prejela 161.000 evrov, leto pozneje 330.000 evrov, lani pa 532.000 evrov. V letih 2019 in 2020 denarja iz omenjenega naslova ni prejela.

V letu 2019 so za Rome po navedbah občine porabili 50.000 evrov, od tega pol za vgradnjo malih čistilnih naprav v naselju Kerinov Grm, 15.000 evrov za sanacijo tamkajšnjega večnamenskega objekta in 10.000 evrov za delovanje tamkajšnjega pripravljalnega vrtca. V letu 2020 je občina porabila 106.000 evrov, od tega največ za vgradnjo malih čistilnih naprav v Kerinovem Grmu (25.000 evrov) in prevoz šoloobveznih otrok iz romskih naselij (54.000 evrov). Leta 2021 so porabili 162.000 evrov, od tega največ za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja Romov, vgradnjo malih čistilnih naprav, odstranitev črnih odlagališč v Kerinovem Grmu in financiranje delovanja tamkajšnjega dvojezičnega vrtca.

Leta 2022 je občina za Rome porabila 235.000 evrov. Največ za financiranje dvojezičnega vrtca, prevoz šoloobveznih otrok in vgradnjo malih čistilnih naprav. V letu 2023 pa je porabila 293.000 evrov, od tega največ za financiranje dvojezičnega vrtca, prevoz šoloobveznih otrok, odstranitev črnih odlagališč v Kerinovem Grmu ter ureditev tamkajšnjih kmetijskih poti.

V letih od 2019 do 2023 je torej občina skupno za Rome porabila 850.000 evrov, medtem ko je zanje prejela nekaj več kot milijon evrov. Je pa občina za Rome v letu 2018 porabila 164.500 evrov, čeprav takrat zanje ni prejela denarja, pravijo na občini.

Nadzor nad porabo denarja za Rome v občini sicer zagotavljajo občinski svetniki in javnost, nadzor nad porabo ima tudi občinski svet za sobivanje. Občina o vseh izvedenih ukrepih letno poroča tudi vladnemu uradu za narodnosti. “Zadnje poročilo je občina uradu posredovala 31. januarja letos. Iz poročila izhaja, da so navedena sredstva porabljena transparentno in v skladu s pozitivno zakonodajo,” pravijo na občini. Tudi zato so prepričani, da bi morali vsi očitki o nepregledni porabi temeljiti na dokazih. “Če očitke o porabi javnih sredstev brez argumentov in dokazov v javnost posredujejo predstavniki vlade, menimo, da takšni očitki niso verodostojni, še manj pa produktivni,” so zapisali.

Občina Kočevje

Občina Kočevje je po navedbah župana Gregorja Koširja v letih od 2019 do 2023 na podlagi 20.a člena Zakona o financiranju občin dobila nekaj manj kot 620.000 evrov. V istem času je za reševanje romskih vprašanj namenila 1,7 milijona evrov, pri čemer, kot navaja, vsi stroški za leto 2019 niti niso všteti.

Od omenjenega 1,7 milijona evrov je občina 400.000 evrov namenila za javna dela, s katerimi Rome spodbujajo k zaposlovanju, in pomoč romskim otrokom v šoli. 150.000 evrov je namenila Ljudski univerzi za njeno delo z Romi in pomoč pri njihovi socializaciji, nekaj manj kot 190.000 evrov pa za financiranje dodatnih delavcev in romskih pomočnikov po različnih institucijah. 350.000 evrov je občina namenila za stroške romskega koordinatorja in ostalih zaposlenih na občini, ki se dodatno ukvarjajo zgolj z romskimi vprašanji, 425.000 evrov pa za urejanje romskih naselij – to je zajeto v nekaterih glavnih postavkah.

V občini imajo po navedbah Koširja tri večja in dve manjši romski naselji, pri čemer nobeno od njih ni legalizirano. Tam, kjer je lastnica zemljišč občina, so prek začasnih soglasij uredili začasne priključke za vodo in elektriko ter uredili posamičen odvoz odpadkov.

Na občini pri reševanju romskih vprašanj po navedbah Koširja sicer ne gledajo na to, koliko sredstev dobijo, ampak kaj je treba narediti. “Bomo pa glede na očitke države z letom 2025 vsa državna sredstva zagotovili na eni sami proračunski postavki, iz katere jih bomo črpali. Do zdaj smo jih namreč imeli na več postavkah,” je pred časom dejal za STA.

Nasploh očitke nekaterih predstavnikov vlade o nenamenski porabi sredstev, ki jih prejmejo za Rome, vidi “kot popolno nepoznavanje problematike in stanja na terenu”. “Občine nimamo težav poročati o porabi sredstev za Rome, imamo pa težavo s tem, da nam bo nekdo govoril, kam naj usmerjamo denar, čeprav sam nima veliko pojma o stanju na terenu. Pripravljeni smo se tudi odpovedati temu denarju ob predpogoju, da država v celoti prevzeme vse obveznosti do romske skupnosti,” je dodal.

Za zaključek …

Zdi se torej, da občine dokaj natančno vedo, kam so namenile denar, ki jim ga za reševanje romske problematike namenja država. Večina od njih za to področje porabi še precej dodatnega svojega denarja, zato je izgovarjanje vladnih predstavnikov, da so za nereševanje romskih vprašanj v veliki meri krive občine, neumestno. Očitno je, da gre v večji meri za poskus preusmerjanja pozornosti z lastnega neukrepanja in neučinkovitosti, pri čemer ne gre pozabiti, da so stranke trenutne vladne koalicije zadnjih pet let blokirale ali zavračale vse poskuse, da se na področju romskih vprašanj kaj spremeni.

Sicer pa je glede romskih vprašanj tako, kot opozarjajo tudi nekateri predstavniki ljudskih iniciativ: pri reševanju romske problematike se ne bo veliko spremenilo, dokler se tudi sami Romi ne bodo odločili, da želijo kaj spremeniti, pa če država in občine za to področje namenijo še toliko denarja. Zgovoren primer je novomeški Žabjak, v katerega je novomeška občina v zadnjih letih vložila kar 3,2 milijona evrov za ureditev osnovne infrastrukture (voda, elektrika, cestna infrastruktura …), a se razmere tam niso v ničemer popravile.

Aleksander Vodeb / Moja Dolenjska

The post Tako občine JV Slovenije porabljajo denar za Rome first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article