Tako mediji z zavajanjem o javnem dolgu pod Janševo vlado tiho podpirajo Golobovo vlado

Bližje ko so volitve, bolj v medijih in na ulici politične levice začnejo krožiti laži o javnem dolgu v času desnih vlad. Od seštevanja dolga, da bi ta videti večji, do tega, da se kot javni dolg predstavi tudi bruto javni dolg (torej tudi dolg državljanov). SDS opozarja na manipulacije in kaže, v kakšno fiskalno katastrofo nas je v resnici spravila Golobova vlada.

“Mediji spet širijo napačne informacije o ‘9-milijardnem primanjkljaju’, ki naj bi ga zapustila Janševa vlada. Dejstva so drugačna. Dejanski primanjkljaji: 2020: 3,6 mrd €, 2021: 2,4 mrd €, 2022: 2,3 mrd €. Kar pa mediji zamolčijo: državni dolg se je po menjavi vlade povečal za 8,1 milijarde evrov. 2022: 41,2 mrd €, 2025: 47,1 mrd €. Številke so jasne. Nepravilno poročanje ustvarja zmedo in prikriva resnično finančno sliko države.” so zapisali na X-računu poslanske skupine SDS.

Igra medijev je prozorna. Dolg Janševe vlade seštejejo za vsa tri leta, da je videti višji, pri tem pa ne upoštevajo dejstva, da smo živeli v zgodovinsko neprecedenčnih časih globalne pandemije, s katero se je spopadal (in za katero se je zadolževal) ves svet. Takrat so imele seveda vse države ekstremne primanjkljaje, del izdatkov pa je bil zakonsko predpisan in dogovorjen z EZ (PKP-paketi, državne pomoči, subvencije, karantene …). Spomnimo: v tistih norih časih je prišlo do tako absurdnih situacij na mednarodnih finančnih trgih, da smo se zadolževali celo po negativni obrestni meri (kar pomeni, da smo z zadolževanjem celo zaslužili!). EU je denar tiskala, bil je poceni in vsem na voljo. Če se v takih časih ne bi zadolževali, bi bilo to slabo gospodarjenje. Ne gre pa pozabiti tudi na dejstvo, da smo bili takrat Slovenci po oceni časnika The Economist druga najuspešnejša ekonomija v EU glede spopadanja s posledicami pandemije, danes pa smo med zadnjimi praktično po vseh metrikah.

V času pandemije so se zadolževale vse države, Foto: epa

Drugače je z zadolževanjem od leta 2022 do 2025, ki je potekalo v povsem mirnem času, ko je Janševa vlada že prebrodila najhujše v zvezi s pandemijo. Skoraj vse zadolževanje v času Golobove vlade je imelo izključno namen socialne redistribucije: plačevanje uslug uličnim “vojakom” (rekordni izpleni skrajno levih nevladnih organizacij), širjenje socialne države in dvig plač privilegiranim javnim uslužbencem, ki so si izborili sanjsko plačno reformo, s katero bodo čez nekaj let zaslužili že 30 odstotkov več kot zasebni sektor.

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Vir: STA

Fiskalni svet vlado že od njenega nastanka neprestano opozarja, da je njena fiskalna politika dolgoročno nevzdržna, letni proračun pa se sprejema prociklično – namesto da bi v času visoke rasti prihodkov zaradi visokih davkov zategovali pas in se pripravljali na težke čase, ki prihajajo, se poraba dodatno povečuje. Opozorila ob proračunu januar–oktober 2025 so še posebej trpka in alarmantna.

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun (Foto: STA)

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja, da je za leto 2026 finančno ministrstvo predvidelo skoraj milijardo evrov večji primanjkljaj, kot so napovedali lani, čeprav so bili ključni dejavniki, kot je plačna reforma, znani že prej. Takšna opozorila se ponavljajo iz četrtletja v četrtletje, a mediji o njih ne poročajo ali pa novico pokopljejo pod kakšno drugo, “pomembnejšo” novico o kronični bolezni slabo znanega balkanskega turbo-folk glasbenika. O seštevku treh let javnega dolga pa poročajo na prvi strani in brez pravih pojasnil o tem, kaj se je takrat dogajalo. Gre za prozorno taktiko, ki kaže, da so mediji v Sloveniji dejansko tiha politična stranka, ki “kandidira” za levico.

I. K.