Tako boste svoje sadno drevje pognojili pravilno – in pobrali bogatejši pridelek

Sadno drevje je eno najdragocenejših naravnih virov na domačem vrtu. Ne le zaradi sladkih sadežev, ki jih prinaša, ampak tudi zaradi sence, domačnosti in občutka kontinuitete, ki ga ustvarjajo stari drevesni debli in razrasle krošnje. Toda ob vsakem sadežu, ki dozori in odpade, z drevesa izgine tudi del njegove notranje zaloge – minerali, hranila, energija. Brez rednega dopolnjevanja hranil se sčasoma zmanjša kakovost plodov, upočasni rast in poveča dovzetnost za bolezni.

Da bi drevesa ostala vitalna in bogato rodila še dolga leta, je ključno, da jih znamo ustrezno pognojiti. Postopek ni zapleten, a zahteva nekaj razumevanja o tem, kdaj, koliko in s čim poseči v naravni cikel rasti.

Sadno drevo, zastirka

Kdaj je najboljši čas za gnojenje sadnih dreves?

V prvem letu po sajenju gnojenje ni priporočljivo, razen če drevo raste na izrazito revni zemlji. Namen začetnega obdobja je, da mlado drevo požene korenine globoko v zemljo in samo išče hranila. S tem postane bolj odporno in prilagojeno okolju. Lahko pa v tla ob sajenju primešamo nekaj komposta, če je zemlja pestra in osiromašena.

Od drugega leta naprej pa sadno drevje zahteva dodatno podporo. Glavno gnojenje naj poteka zgodaj spomladi – idealno marca ali aprila. To je čas, ko drevo začne brsteti in potrebuje energijo za razvoj novih poganjkov in listov. Takrat mu najbolj koristi organsko gnojilo s širokim spektrom hranil.

Drugo gnojenje je priporočljivo okoli junija, ko rastlina preklopi iz faze rasti v fazo razvoja plodov. V tem obdobju so posebej pomembna hranila, kot sta kalij in fosfor, medtem ko se z dušikom ravna previdno – preveč ga lahko spodbudi novo rast na račun dozorevanja plodov.

Kako pravilno razporediti gnojilo okoli drevesa

Če želite, da gnojilo res doseže tiste dele korenin, ki hranila najbolj učinkovito vsrkavajo, ga nikar ne nasujte zgolj ob deblo. Najbolj aktivne korenine se nahajajo na robu drevesne krošnje – to je območje, kjer kaplje dež s krošnje padejo na tla. Gnojilo razporedimo po tem obodu, nato pa ga rahlo vdelamo v zemljo.

Če je območje okoli drevesa golo ali zastrto s zastirko, to ne predstavlja težav. V nasprotnem primeru, denimo če drevo raste na trati, pa priporočamo, da z lopato izkopljete več ozkih in globokih rež okoli krošnje. Vanje stresete gnojilo, tako da lažje doseže korenine brez izgube hranil zaradi trave.

Kako uspešno vzgojiti melone v celinskem delu Slovenije

Naravna gnojila kot dolgoročna rešitev

Najprimernejša so organska gnojila – predvsem kompost, dobro uležan gnoj, roževina, tekoče rastlinske brozge ali suha volnena vlakna. Poleg hranil izboljšujejo tudi strukturo tal in podpirajo življenje v zemlji.

Za mlada drevesa zadošča okoli en liter komposta in deset gramov roževine na leto. Pri odraslih drevesih pa se količina poveča – do štiri litre komposta in do 140 gramov roževine, razdeljeno na dve gnojenji (marec in junij).

Če želite izključiti živalske sestavine, lahko uporabite rastlinsko alternativo t. i. “vegansko roževino”, ki deluje počasneje, a enakomerno in zanesljivo.

Ali so mineralna gnojila smiselna?

Čeprav so hitro delujoča mineralna gnojila lahko mikavna, jih večina strokovnjakov za domače vrtičkarstvo priporoča le v izjemnih primerih. Naravni mineralni dodatki, kot je kamena moka, so boljši izbor, če želite dodati le posamezne manjkajoče elemente, recimo kalcij ali železo. Sintetična gnojila pa lahko porušijo ravnovesje tal, zato jih uporabljajte previdno.

Prednost organskih gnojil je v tem, da ne hranijo le drevesa, temveč celoten ekosistem tal. Sčasoma boste opazili, da se izboljšuje ne le rodnost, temveč tudi zadrževanje vlage, odpornost na sušo in celo število čebel, ki obiskujejo cvetoča drevesa.

Dober pridelek se začne pod zemljo

Zdravo sadno drevo se ne začne z lepimi cvetovi, temveč z močnimi koreninami. In prav gnojenje je eden ključnih dejavnikov, ki jih pogosto prezremo. Če želimo, da drevo vsako leto bogato obrodi, mu moramo zagotoviti osnovne gradnike – ne le vode in sonca, temveč tudi hranil.

Vsaka veja, ki jo odrežemo, vsaka marelica, ki jo oberemo, in vsak list, ki odpade, odnese s sabo del hranil. S pravočasnim in premišljenim gnojenjem jih drevesu vračamo nazaj. Tiho, pod površjem, tam, kjer se začne življenje.

Če imate sadno drevo, morate ta vikend obvezno narediti to

Objava Tako boste svoje sadno drevje pognojili pravilno – in pobrali bogatejši pridelek se je pojavila na Vse za moj dan.