Tako bo bazilika ohranila vonj in okus vse do zime

Diši kot poletna kuhinja in uspeva kot plevel, če ji le najdemo pravi kotiček. Bazilika je eno najbolj hvaležnih zelišč, ki jih lahko gojimo doma – v lončku na balkonu, v gredi ob paradižniku ali v zeliščnem kotu vrta. Njeni listi popestrijo solato, obogatijo paradižnikovo omako in povzdignejo preprost kruh s česnom. A rastlina ne bo večno ostala sveža. S pravilnim nabiranjem in sušenjem si lahko aromo poletja podaljšamo v jesen in zimo.

Zelena bazilika

Prvi korak: pravilno trgaj, ne režite brez načrta

Mnogi začetniki listke bazilike obtrgajo posamezno in brez sistema. To ne koristi rastlini, še manj pa končnemu rezultatu, saj se listi hitreje izsušijo in pogosto postanejo grenki. Priporočljivo je trgati cele vrhnje poganjke. Tako se bo rastlina bolje razvejila, novi listi bodo še nežnejši, rast pa bolj bujna.

Najboljši trenutek za trgatev je zjutraj, ko listi niso več mokri od rose, a še niso utrujeni od sonca. Bazilika je najbolj aromatična tik pred cvetenjem – takrat vsebuje največ eteričnih olj. Če z nabiranjem predolgo odlašamo, se bo okus začel izgubljati, listi pa bodo postali trši.

Sušenje: počasi in brez sonca

Bazilike nikoli ne sušimo na neposrednem soncu. Močna svetloba razgradi aromatične spojine in odvzame največje bogastvo – vonj. Listi postanejo brezizrazen spomin na tisto, kar bi lahko bili. Idealno okolje za sušenje je suho, temno in dobro prezračeno.

Listke lahko sušimo na tri načine:

• Na zraku, obešene v šopih
• V pečici pri nizki temperaturi
• V dehidratorju, če ga imamo

Pri sušenju na zraku šopke povežemo s kuhinjsko vrvico in obesimo navzdol. Mesto naj bo senčno, brez vlage in z dovolj gibanja zraka. Pečico nastavimo na najnižjo temperaturo (35–45 °C) in pustimo vrata rahlo priprta. V sušilniku za sadje ali zelišča nastavimo podobne pogoje. Vsaki metodi je skupno eno: listov ne režemo in ne drobimo pred sušenjem. Cele liste je lažje sušiti, manj izgubijo vonj in se tudi lepše shranjujejo.

Največ napak se zgodi pri shranjevanju

Posušena bazilika je občutljiva na svetlobo, vlago in toploto. Tudi če jo popolno posušimo, lahko v nekaj tednih izgubi velik del svoje arome, če je shranjena v neprimerni embalaži. Priporočljivo je, da uporabljamo steklene kozarce s tesnim pokrovom. Plastika je slabša izbira, saj lahko ohranja vlago in vpija vonj.

Listov ni treba zdrobiti že ob shranjevanju. Če jih pustimo cele, bodo ohranili več eteričnih olj. Drobimo jih lahko tik pred uporabo – nad jedjo ali v možnarju. Shranjujemo jih v omarici, proč od štedilnika in neposredne svetlobe. Najbolj zanesljiv znak pravilnega sušenja in shranjevanja je, da listi ob dotiku zašelestijo in se zlomijo med prsti.

Sveže ali sušeno? Ni dileme, če poznaš razlike

Bazilika, ki jo posušimo doma, bo vedno dišala drugače kot sveža. Del arom se ne prenese v posušeno obliko, zato se okus rahlo spremeni. Vendar pa domače sušenje daje boljši rezultat kot industrijska pridelava, kjer se pogosto uporablja segrevanje ali celo kemična obdelava. Sveža bazilika je bolj primerna za dodajanje na koncu kuhanja ali v solate, sušena pa se bolje obnese v omakah, juhah in marinadah.

Pomembno je tudi razumevanje količinskih razmerij. Ena žlica svežih listov ustreza približno eni čajni žlički posušene bazilike. Če torej recept zahteva žlico sveže bazilike, bo ena zravnana žlička suhe ravno pravšnja.

Natrgana bazilika

Eno poletje, več možnosti

Bazilika je več kot le začimba. Iz njenih listov lahko pripravimo tudi bazilikin kis, olje ali maslo. Vse te različice so odlična zamenjava, ko svežih listov ni več na voljo. Za olje preprosto prelijemo pest listov z oljčnim oljem in pustimo stati nekaj dni. Kis z listi bazilike in nekaj strokov česna doda solati povsem novo dimenzijo. Tudi bazilikino maslo – mehčano maslo, zmešano z drobno narezano baziliko in soljo – je nekaj, kar lahko pripravimo poleti in zamrznemo za poznejšo uporabo.

Baziliko lahko tudi zamrznemo, kar je dobra rešitev, če želimo ohraniti njen svež okus. Liste zložimo v posodice za led, prelijemo z oljem ali vodo in zamrznemo. Tako pripravljene kocke lahko pozimi neposredno vržemo v juho ali omako.

Skrivnost uspeha je v preprostosti

Ni zapletenih pravil, le nekaj osnovnih načel, ki jih je dobro poznati. Nabiranje pred cvetenjem, sušenje v senci in shranjevanje v steklenih kozarcih so ključni koraki, ki naredijo razliko med vonjem, ki spomni na poletje, in tistim, ki ne diši po ničemer.

Bazilika je ena tistih rastlin, ki ji hvaležnost vračamo z občutkom – ne s količino. Čeprav raste hitro in obilno, je prav skrbnost pri nabiranju in sušenju tisto, kar iz nje naredi pravo kulinarično zlato.

Bazilika – kdaj je pravi čas za sajenje?

Objava Tako bo bazilika ohranila vonj in okus vse do zime se je pojavila na Vse za moj dan.