“Tajci živijo težko življenje, a ne poznajo pritoževanja ali stresa.” Intervju s Slovenko, ki ji Tajska predstavlja drugi dom

3 hours ago 10

ARTICLE AD

S Sanelo sva se spoznali kje drugje kot na Tajskem. Preko skupne prijateljice sta se s Tonijem oglasila na pivu v našem resortu. Prišla sta s širokimi nasmehi in odprto energijo. Sedeli smo kar nekaj ur, pa še bi lahko, saj sta polna zanimivih zgodbic s svojih potovanj. Pogovarjali smo se o tem, zakaj je Tajska destinacija, na katero se redno vračata in vesela sem, da lahko nekaj njunih odgovorov delim tudi z vami.

Kako bi se predstavili vsem, ki vas še ne poznajo?

Sva Sanela in Toni. Od leta 2010 mož in žena. Strastna popotnika, potapljača in ljubitelja dobre hrane.

Na Instagramu s partnerjem delita utrinke iz svojih potovanj. Veliko potujeta! Kaj delata, da je to možno?

Imava vsak svoje podjetje. Jaz poučujem slovenščino in angleščino, sem tudi transakcijska analitičarka – coachinja. Mož popravlja avtomobile, ki so bili poškodovani od toče. Njegovo delo je povezano z vremenom in zato sezonsko. Jaz delam na različnih projektih, tako da si lahko organiziram urnik po svoje.

Kje vse sta že bila?

Najina strast je Azija, najraje se potikava po Tajski, Maleziji, Indoneziji. Bila sva tudi v Vietnamu, na Šri Lanki, Sejšelih, pa nekaj malega ZDA (jaz sem še kot študentka kar nekaj časa preživela v Las Vegasu), v Mehiki, na Kostariki, v Egiptu, Tuniziji, na Filipinih, pa seveda veliko po Evropi. Vsekakor ne smem pozabiti Islandije, ampak to sem bila sama.

Kaj vama ta potovanja pomenijo? Zase, za partnerski odnos, za življenje?

Potovanja so moje vse. Ko sva se spoznala davnega leta 2005, sem ga hitro potegnila v svoj svet. Po treh mesecih poznanstva sem ga zvlekla v Tunizijo, Toni je takrat prvič sedel na letalu. Od takrat se nisva več ustavila. Vse prihranke sva porabila za potovanja. Potovanja ti dajejo širino, dajo ti novo perspektivo. Ko po treh mesecih prideš domov in si umiješ zobe z vodo iz pipe, se počutiš kot kralj. Pitna voda iz pipe je res nekaj, za kar smo premalo hvaležni.

Spoznavanje novih kultur te bogati na načine, ki jih težko strneš v par besed. So pa potovanja tudi pravi test partnerskega odnosa. Ko si na poti tri mesece, v državah, kjer ni niti približno tako, kot si vajen, kjer se zgodijo tudi hujše zdravstvene težave, vidiš, iz kakšnega testa je tvoj odnos. Seveda je tudi veliko prilagajanja Jaz npr. vstajam zelo zgodaj in potem je hudič, če bivaš v eni sobi. Zato raje najemava Airbnb nastanitve, da Toni lahko spi, jaz pa počnem karkoli drugega. Jaz ne jem mesa in glavni predmet večine najinih prepirov je prav hrana. Ker rada dobro jeva, jaz pa sem izbirčna, se stvari hitro lahko zakomplicirajo in končajo z mojo izjavo: “Bom pa pač spet lačna.”. Ampak je kmalu spet vse ok in ko prideva nazaj v Slovenijo, sva hvaležna za še eno izkušnjo več.

Ravno sta se dobro vrnila iz Tajske. Na Tajskem sta bila že nekajkrat, ampak sta si jo tokrat zastavila malo drugače. Kako se je to potovanje razlikovalo od prejšnjih?

Ja, res je. Letos sva bila tam že sedmič. Včasih sva tam tudi po tri mesece. Letos sva šla v kraje, kjer še nisva bila. Prva postojanka je bil Hua Hin, nato sva šla na Khao Lak in potovanje zaključila na Koh Changu. Ponavadi je obvezna postojanka najin ljubi Koh Samui, ampak tokrat sva rekla, da želiva videti kaj novega.

Zakaj se rada vračata na Tajsko, kaj vama da?

Za Tajsko praviva, da je najin drugi dom. Ko sva februarja pristala v Bangkoku in stopila iz letališča, me je objel že znani val kaosa, vročine in nasmejanih obrazov Tajcev. Priznam, malo sem zajokala in rekla:«Pa sva doma.« Tajska me umiri in postavi na realna tla. Tajci živijo težko življenje, a ne poznajo pritoževanja. Oni ne poznajo stresa. Ko bi le lahko te občutke prenesla nazaj v Slovenijo.

Katere kraje sta obiskala tokrat? Sta bila zadovoljna z izborom?

Kot sem že omenila, sva pot začela v Hua Hinu. Ga toplo priporočam, saj je blizu Bangkoka (cca. tri urce vožnje) in zelo umirjen. Je raj za upokojence s vseh koncev sveta. Prav zaradi teg ga ne priporočam družinam z majhnimi otroki. Če dobro pomislim, sam videla zelo malo takih družin, kar je seveda super za nas pare, ki nimamo otrok.

Khao Lak me je očaral s svojimi plažami. Skoraj zagotovo so ene najlepših na Tajskem. Koh Chang je na meji s Kambodžo, kar pomeni, da je pot do tja kar dolga. Midva sva potrebovala dva dni. Šlo bi tudi v enem, a nisva hotela hiteti. Vsekakor me je najmanj prepričal. Toliko hvale, a jaz res ne vem čemu. Nič posebnega ni ta otok, vsaj nama se je zdelo, da ni bilo vredno iti tako daleč. Imela pa sva tudi malo smole z vremenom, saj je bilo večino časa oblačno in deževno. V soncu bi seveda plaže izgledale drugače.

Če bi morali izbrati top 3 kraje na Tajskem, kateri bi to bili?

To je pa res težko vprašanje, saj je povsod lepo, vsak kraj ima svoj čar. Na prvem mestu je Koh Samui. Pravijo, da je zelo turističen, ampak midva sva tam preživela res veliko časa. Ima številne skrite kotičke, tudi na najbolj turistični plaži Chaweng najdeš prostor, kjer ni praktično nikogar. Na drugo mesto postavljam Khao Lak, na tretje pa Koh Lanto.

S partnerjem sta tudi potapljača. Se je na Tajskem lepo potapljati? Kje sta doživela najlepše potope na svetu?

Tajska ni ravno raj za potapljanje. Letos sva šla na znameniti Richelieu Rock in moram reči, da me je res pozitivno presenetil.

Lansko leto sva bila na Raja Ampat, to je svet, ki je tako pod vodo kot nad vodo tako magičen, da ga težko primerjam s čimerkoli. Nahaja se v Indoneziji, natančneje v Zahodni Papui. Na drugem mestu je zagotovo Komodo, ki je prav tako v Indoneziji, na tretjem pa Sipadan, na malezijskem delu Bornea. Spektakularne potope sva doživela tudi na indonezijskem Borneu, Sangalaki je namreč raj za mante.

Katera bo vajina naslednja destinacija? Zakaj?

Junija greva v Amsterdam na koncert, potem pa avgusta v Dolomite, v en prav poseben hotel, o katerem sanjam že kar nekaj let. V avgustu greva na hitro še v Berlin, konec leta pa zelo verjetno nazaj v Egipt. Za naslednje leto ciljava na severni Sulawesi, kamor bi morala že lani, a je izbruh vulkana prekrižal najine načrte. Ampak kdo ve, do takrat se lahko še veliko spremeni.