Ta vrsta potice je bila nekoč praznična klasika, danes pa jo pečejo redki

V številnih slovenskih domovih je bila še ne tako dolgo nazaj samoumevna. Lešnikova potica je imela poseben status, nekoliko drugačen od orehove, makove ali pehtranove. Veljala je za praznično različico z rahlo razkošnim pridihom, pogosto rezervirano za božič ali veliko noč. Danes pa jo na mizah srečamo vse redkeje. Razlog ni v okusu, tradiciji ali pozabi recepta. Razlog je precej bolj preprost in zelo aktualen.

Lešniki so postali luksuzna sestavina

Cena lešnikov se je v zadnjih letih opazno zvišala. Tisto, kar je bilo nekoč dostopno v večjih količinah, je danes za marsikatero gospodinjstvo postalo predrag nakup. Za dobro lešnikovo potico je potrebna velika količina kakovostnih mletih lešnikov, kar pri današnjih cenah pomeni občuten strošek.

Pri peki potice ljudje ne iščejo kompromisov. Polovična količina nadeva ali nadomestki preprosto ne ustvarijo istega okusa. Prav zato se številni odločijo, da raje spečejo potico z drugimi nadevi, ki so cenovno bolj predvidljivi.

Lešnikova potica

Spremembe v prehranskih navadah niso glavni razlog

Pogosto slišimo razlage, da mlajše generacije ne poznajo več vseh vrst potic ali da se spreminjajo okusi. A to pri lešnikovi potici ne drži povsem. Okus ostaja priljubljen, kar se vidi tudi pri drugih sladicah z lešniki, ki so še vedno zelo iskane.

Razlika je v tem, da se lešniki danes pogosteje pojavljajo v manjših količinah, kot dodatek ali dekoracija, ne pa kot glavni nosilec sladice. Potica pa zahteva ravno to – obilje.

Domača pridelava, ki je skoraj izginila

V preteklosti so številne družine imele lešnike na domačem vrtu ali v bližnjem gozdičku. Nabiranje in sušenje je bilo del jesenskih opravil. Danes je takšnih domačih zalog vse manj. Brez lastnih lešnikov je treba poseči po trgovinskih, kjer pa cena hitro naraste. Ko domača pridelava izgine, se tradicija pogosto preseli v spomine.

Lešnikova potica je simbol bogate mize

Lešnikova potica ni bila vsakdanja. Pogosto je pomenila, da je leto dobro uspelo, da si družina lahko privošči nekaj več. V tem smislu je bila potica tudi simbol gospodarskega stanja gospodinjstva.

V zadnjih letih so se stroški hrane na splošno povečali. Ljudje postajajo bolj previdni pri izbiri sestavin, še posebej pri praznični peki, kjer se stroški hitro seštevajo. Lešnikova potica je ena prvih, ki jo marsikdo črta s seznama.

Zakaj orehova potica ostaja?

Orehova potica ima drugačno izhodišče. Orehi so v Sloveniji še vedno relativno dostopni, marsikdo jih ima doma ali jih dobi v krogu sorodnikov. Cena je stabilnejša, okus pa globoko zakoreninjen v praznični tradiciji.

Pri izbiri potice se zato pogosto odloča med čustveno navezanostjo in ceno. Orehova potica v tem dvoboju lažje zmaga.

Trgovine so prilagodile ponudbo

Če pogledamo ponudbo že pripravljenih potic, opazimo, da je lešnikova pogosto med dražjimi ali pa sploh ni na voljo. To dodatno vpliva na zaznavo, da gre za redkejšo in manj dostopno različico.

Ko nekaj izgine iz vsakdanje ponudbe, počasi izgine tudi iz navade. Ljudje se navadijo na tisto, kar je stalno prisotno.

Spomin, ki ostaja živ

Kljub vsemu lešnikova potica ni pozabljena. Pogosto se pojavlja v pogovorih, ko se ljudje spominjajo božičev iz otroštva ali posebnih praznikov. Prav ti spomini kažejo, da ni šlo le za sladico, temveč za občutek obilja in posebnosti.

Včasih jo kdo speče prav zato, da obudi ta spomin, čeprav ve, da bo dražje.

Ali se bo vrnila?

Če se bodo cene lešnikov v prihodnosti umirile ali če bo domača pridelava ponovno pridobila pomen, se lahko lešnikova potica vrne na mize pogosteje. Tradicija ni izginila, le umaknila se je v ozadje. Za zdaj pa ostaja ena tistih potic, o katerih se več govori, kot jih dejansko peče. Ne zato, ker je ne bi imeli radi, temveč zato, ker si jo vse težje privoščimo.

Orehova potica – najboljši recept, ki bo vedno uspel

Pehtranova potica, ki jo na mizo pred goste položite šele naslednji dan

Potica, ki vedno uspe – recept

Objava Ta vrsta potice je bila nekoč praznična klasika, danes pa jo pečejo redki se je pojavila na Vse za moj dan.