Ta teden bosta ljubitelje neba navdušila Superluna in redek sončni mrk ‘Hudičevih rogov’

Ta teden bosta ljubitelje neba navdušila Superluna in redek sončni mrk ‘Hudičevih rogov’

V soboto, 29. marca, bo nebo priča izjemnemu astronomskemu dogodku, ki bo združil dva redka pojava – superluno in delni sončni mrk, znan kot mrk ‘Hudičevih rogov’. Luna bo na ta dan vstopila v perigej, točko svoje eliptične orbite, kjer je Zemlji najbližje, kar imenujemo superluna. Čeprav bo tokrat v novi fazi, ko je njena osvetljena stran obrnjena stran od nas in je na nočnem nebu nevidna, bo dogodek kljub temu spektakularen, piše Science Alert. Superluna bo namreč sovpadala z delnim sončnim mrkom, ki bo viden na severni polobli in bo Sonce spremenil v nenavaden polmesec, podoben rogovom.

Superlune niso redek pojav – vsako leto jih je od 12 do 13, saj Luna zaradi svoje ovalne orbite okoli Zemlje redno prehaja skozi perigej. Povprečna razdalja med Zemljo in Luno znaša 384.400 kilometrov, v perigeju pa se ta razdalja zmanjša na približno 363.396 kilometrov, medtem ko v apogeju doseže 405.504 kilometre. Izraz ‘superluna’ se običajno nanaša na polno ali novo luno v perigeju, čeprav polne superlune zaradi svoje svetlosti pritegnejo več pozornosti. Letos bo pet novih superlun in tri polne, prav marčevska pa izstopa zaradi dodatnega nebesnega šova.

Mrk ‘Hudičevih rogov’ in natančen čas dogodkov

Posebnost 29. marca je delni sončni mrk, ki bo Sonce delno zakril in ustvaril obliko, podobno ‘Hudičevim rogom’. Vrhunec mlaja, ko bo Luna povsem temna, se bo zgodil ob 11:58, največji mrk pa bo dosežen že ob 11:47:18. Perigej, ko bo Luna oddaljena le 358.128 kilometrov od Zemlje, bo sledil 30. marca ob 6:26. Lunina senca bo potovala čez severozahodno Afriko, severovzhod ZDA, vzhodno Kanado, Grenlandijo ter dele Evrope in Rusije. Tisti, ki ne bodo na teh območjih, si bodo dogodek lahko ogledali prek prenosa v živo, ki ga bo omogočil Royal Museums Greenwich.