Svetovni dan mladih prostovoljcev – Zgodbe, ki jih spregledamo, a jih ne bi smeli

Ne kličejo pozornosti. Ne čakajo nagrad. In ne delajo zato, ker bi jim kdo naročil. Pa vendar, brez njih bi bila Slovenija precej bolj turoben kraj. Mladi prostovoljci. Na tisoče jih je. Vsak s svojo zgodbo, vsak z razlogom, zakaj popoldne preživi v domu za ostarele, na otroškem oddelku bolnišnice ali na čistilni akciji ob Savi.

Vsako leto 15. aprila svet praznuje njihov dan. In prav je tako.

Dejstva, številke, resnični obrazi

Po uradnih podatkih Slovenske filantropije je bilo v Sloveniji lani več kot 206.000 registriranih prostovoljcev. Od tega je bila velika mera mladih. Prostovoljci so mnogi študenti, srednješolci in celo osnovnošolci. Opravili so več kot 8 milijonov ur prostovoljskega dela.

Foto: Prostovoljstvo med mladimi Vir. Freepik

Kje so dejavni? Povsod. Od socialnega varstva do varstva okolja. Na kulturnih dogodkih, športnih prireditvah, v gasilskih društvih in v humanitarnih organizacijah.

In ni jih malo, ki to počnejo že več let. Nekateri celo od male šole naprej.

Zakaj to počnejo?

Razlogi so različni in zelo človeški.

Nekateri pomagajo, ker so tudi sami nekoč prejeli pomoč. Drugi, ker hočejo pustiti svet boljši, kot so ga dobili. In četrti … no, včasih niti sami ne vedo natančno. Samo čutijo, da morajo.

Slovenska filantropija. Brez nje si je težko predstavljati prostovoljstvo pri nas. Že več kot tri desetletja povezuje tiste, ki pomagajo, in tiste, ki pomoč potrebujejo. Uči, usmerja, spodbuja. In kar je ključno, skrbi, da prostovoljstvo ne ostane le občasna dobra gesta posameznika, ampak postane nekaj več. Gibanje. Glas skupnosti. Strukturirana mreža, ki danes povezuje na stotine organizacij po vsej državi.

Šole, občine, društva – vsi lahko sodelujejo

Lokalne pobude rastejo kot gobe po dežju. Mestna občina Ljubljana je letos izdala nov Katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade, kjer lahko dijaki in študenti izbirajo med več kot 30 različnimi možnostmi prostovoljnega dela, od vodenja krožkov do dela v azilu za živali.

In ni treba živeti v prestolnici, da bi lahko kaj prispeval. V Mežici so denimo prostovoljci iz mladinskega centra v sodelovanju z občino uredili klopce in zasadili javni vrt. V Ljutomeru mladi sodelujejo z gasilskim društvom. In v Ajdovščini je skupina srednješolcev posnela serijo videov za ozaveščanje o duševnem zdravju. Ni malo, kar so ustvarili. Vse to so resnične zgodbe, predvsem domače, konkretne, spodbudne.

In zakaj prostovoljstvo sploh šteje?

Zato. Ker uči odgovornosti do drugega in do sebe. Ker daje občutek pripadnosti. Ker gradi empatijo. In nenazadnje, ker daje upanje.

Država sicer prostovoljstvo podpira. Zakonodaja obstaja, finančne spodbude pa tudi. A mladi pogosto naletijo na ovire: premalo informacij, premalo podpore, premalo mentorjev. In to bi bilo vredno spremeniti. Več sodelovanja med šolami, občinami in prostovoljskimi organizacijami. Več vidnosti za projekte, ki že delujejo. Manj birokracije in več zaupanja. Če mladi že dajo svoj čas, naj jih sistem ne duši, temveč podpira.

Foto: Prostovoljstvo med mladimi Vir. Freepik

Spoznaj, zakaj je prostovoljstvo mladih več kot le dobra volja.

Ne čakaj na “pravi trenutek” ali popolne razmere. Svet se ne spremeni sam od sebe. Spremeni ga lahko nekdo, kot si ti. Pridruži se prostovoljcem. Obišči lokalno organizacijo, vprašaj v šoli, poglej katalog priložnosti. Pomoč potrebujejo zdaj. In točno ti lahko narediš razliko. Tvoja ura, tvoja energija in tvoj pogum. To je začetek nečesa velikega. Daj roko in postani del spremembe.

 Avtor: K. J.

Fotografije: Freepik

The post Svetovni dan mladih prostovoljcev – Zgodbe, ki jih spregledamo, a jih ne bi smeli first appeared on NaDlani.si.