Svetovni dan hrane: zakaj je 16. oktober opomnik za vse nas?

Vsako leto 16. oktobra svet obeležuje Svetovni dan hrane, ki ga je leta 1979 razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). To ni le datum v koledarju, ampak globalni opomnik, da je hrana temeljna pravica vsakega človeka – in hkrati odgovornost nas vseh. Letošnje vodilo poziva k sodelovanju in solidarnosti, k skupnemu iskanju poti do trajnostne, zdrave in dostopne prehrane za vsakogar.

Hrana po meri DNK

Hrana je temelj življenja in pravica, ne privilegij

Hrana ni le vir energije – je del kulture, identitete in povezanosti z zemljo. A medtem ko se nekateri veselijo obilnih miz, se drugi vsak dan borijo s pomanjkanjem. Statistika kaže, da ima danes skoraj 830 milijonov ljudi po svetu premalo hrane, medtem ko se na drugi strani planeta ogromne količine hrane zavržejo.

V Sloveniji se po podatkih Statističnega urada vsako leto zavrže okoli 68.000 ton hrane, kar pomeni, da bi lahko s preprečevanjem tega pojava nahranili več tisoč ljudi v stiski. Svetovni dan hrane zato ni le priložnost za ozaveščanje o lakoti, temveč tudi poziv, naj se vsi vprašamo – koliko hrane zares potrebujemo in kako jo uporabljamo.

Letošnje vodilo: sodelovanje za mirno in trajnostno prihodnost

Tema letošnjega svetovnega dne hrane se osredotoča na sožitje med človekom, naravo in tehnologijo. FAO opozarja, da se prehranska varnost ne začne v trgovini, ampak na polju, v gozdu, ob vodi in v naših domovih.

Sodobne prehranske verige so dolge in zapletene – od kmeta do krožnika poteka ogromno korakov, ki vplivajo na okolje. Zato je letošnje sporočilo jasno: le s skupnimi prizadevanji lahko preoblikujemo način pridelave, porabe in delitve hrane.

Vsak posameznik lahko prispeva. Odločitev za lokalno pridelano hrano, zmanjšanje zavržkov in spoštovanje naravnih virov so dejanja, ki štejejo.

Slovenski pogled: majhna država z velikim srcem za hrano

Slovenija ima bogato kulinarično tradicijo in izjemno raznolike regije, ki prispevajo k prehranski pestrosti – od gorenjskih krompirjevih jedi do primorskih oljk in vipavskega vina. Hrana je pri nas kulturna dediščina in simbol povezanosti, a obenem tudi gospodarski izziv.

Kmetijski sektor se sooča s podnebnimi spremembami, pomanjkanjem delovne sile in vse večjo konkurenco uvoženih izdelkov. Kljub temu slovenski pridelovalci dokazujejo, da trajnostni modeli kmetovanja niso le mogoči, temveč tudi uspešni.

Na primer:

• vse več kmetov prehaja na ekološko pridelavo,
• razvijajo se kratke oskrbne verige, kjer hrana potuje od kmeta do potrošnika brez posrednikov,
• in raste zanimanje za domače sorte, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost.

Zdrava prehrana je pot do boljšega počutja

Prehrana ima neposreden vpliv na naše zdravje. Uravnotežena, sveža in lokalna hrana krepi imunski sistem, preprečuje kronične bolezni in izboljšuje počutje. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bi z uravnoteženo prehrano lahko preprečili kar 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni in diabetesa tipa 2.

V zadnjih letih je opazno tudi povečano zanimanje za rastlinsko prehrano, sezonsko kuhanje in ponoven vzpon starih receptov naših babic. V tem se skriva pomembno sporočilo – povezava med tradicijo in sodobnim načinom življenja lahko prinese trajnostno rešitev.

Hrana in okolje: dvosmeren odnos

Hrana ni le žrtev podnebnih sprememb, pogosto je tudi njihov povzročitelj. Po podatkih FAO prehranska industrija ustvari tretjino vseh globalnih izpustov toplogrednih plinov. To pomeni, da ima vsak grižljaj, ki ga pojemo, svoj okoljski odtis.

Zato je ključno, da se vračamo k osnovam:

• manj zavržene hrane,
• več spoštovanja do naravnih ciklov,
• izbira lokalnega in sezonskega sadja ter zelenjave,
• in zmanjšanje uživanja visoko predelanih izdelkov.

Vsaka sprememba pri prehranskih navadah, pa naj bo še tako majhna, vpliva na svetovno sliko. Če bi vsak prebivalec EU zmanjšal zavržke hrane za 10 odstotkov, bi to pomenilo prihranek več kot 8 milijard evrov letno in bistveno manjši ogljični odtis.

Hrana, novoletna zaobljuba

Kaj lahko storimo doma?

Svetovni dan hrane ni namenjen le politikom in institucijam. Spremembe se začnejo v naših kuhinjah, hladilnikih in vrtovih. Tukaj je nekaj preprostih, a učinkovitih korakov:

• Načrtujte obroke in kupujte premišljeno, da boste zavrgli manj.
• Shranjujte hrano pravilno, saj boste tako podaljšali njeno obstojnost.
• Podprite lokalne pridelovalce, kupujte na tržnicah ali neposredno pri kmetih.
• Kompostirajte biološke odpadke in zmanjšajte količino smeti.
• Učite otroke o pomenu hrane, o sezonskosti in spoštovanju narave.

Vsaka domača kuhinja je lahko del svetovne spremembe.

Mirna in zdrava prihodnost se začne s krožnikom

Letošnje sporočilo FAO (sodelovanje za mirno, trajnostno prihodnost) ni abstraktno. Mir se začne z dostojanstvom, dostojanstvo pa z osnovnimi potrebami, med katerimi je hrana prva. Družbe, kjer so želodci polni in polja rodovitna, so odpornejše, pravičnejše in bolj povezane.

Svetovni dan hrane nas spominja, da je prav vsakdo del globalne prehranske verige. Od poljskega kmeta do mestnega potrošnika. Vsi skupaj lahko vplivamo na prihodnost, v kateri hrana ne bo vir delitev, temveč povezanosti.

Kostanj – nekoč hrana revežev, danes jesenska poslastica

Objava Svetovni dan hrane: zakaj je 16. oktober opomnik za vse nas? se je pojavila na Vse za moj dan.