Svet Evrope opozarja na kastni sistem v zaporih na vzhodu Evrope

V zaporih v več državah na vzhodu Evrope med zaporniki vztraja neformalni hierarhični sistem, ki najbolj ranljive izpostavlja nasilju in izkoriščanju, je danes opozoril odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). Predlaga niz ukrepov, ki bi pripomogli k njegovemu izkoreninjenju.

Odbor ugotavlja, da kastni sistem med zaporniki še vedno obstaja v devetih državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze – Armeniji, Azerbajdžanu, Estoniji, Gruziji, Latviji, Litvi, Moldaviji, Rusiji in Ukrajini.

Izpostavlja, da se je tovrsten sistem vzpostavil kot načrtna politika Sovjetske zveze za upravljanje visokega števila zapornikov, njegovo širjenje pa so olajšale nastanitve zapornikov v ogromnih spalnih prostorih.

V okviru neuradnega sistema upravljanja so se vzpostavile tri kategorije zapornikov – najvišja, srednja in najnižja kasta, pripadniki katere so v največji meri izpostavljeni ustrahovanju in nasilju, navaja odbor CPT.

Poziva k izkoreninjenju sistema, s čimer bi tako zaščitili ranljive zapornike pred nasiljem in izkoriščanjem kot tudi preprečili tistim na vrhu hierarhije, da bi v zaporih nadaljevali svoje kriminalne dejavnosti.

“Moč in vpliv neuradne hierarhije v zaporih v nekaterih državah počasi popušča, še vedno pa predstavlja resno tveganje za človekove pravice in učinkovito upravljanje zaporov,” je sporočil predsednik CPT Alan Mitchell.

Medtem ko so nekatere države na tem področju naredile določen napredek, denimo z gradnji novih zaporov brez velikih skupnih spalnic in zaposlovanjem zadostnega števila uslužbencev, so druge očitno nad sistemom dvignile roke, je še opozoril.

Odbor je objavil nova priporočila za končanje teh praks, med drugim z ukinitvijo ogromnih skupinskih spalnic.

Izrazil je še mnenje, da bi razmere, kakršnim so izpostavljeni tisti v najnižji kasti, lahko predstavljale nečloveško ali ponižujoče ravnanje.

CPT je priporočila podal ob objavi poročila za leto 2024 o stanju v zaporih v 46 državah članicah evropske konvencije za preprečevanje mučenja. V njem je opozoril na še večjo prezasedenost zaporov v lanskem letu, tudi v nekaterih državah zahodne Evrope, in pozval k odločnemu ukrepanju.

Izpostavil je še potrebo po boljši obravnavi bolnikov, ki jih proti njihovi volji zadržujejo v psihiatričnih ustanovah po celotni Evropi. Izzive med drugim vidi na področju omejevalnih ukrepov in je prepričan, da je trenutno prevelik poudarek na zdravljenju z zdravili in premajhen na psihosocialnih terapijah.