MJU zavrača kritike o nesorazmernosti plačne reforme ter nadaljuje spremembe pri nagrajevanju

Na ministrstvu za javno upravo se ne strinjajo z v sredo izrečenimi ocenami predsednice republike Nataše Pirc Musar o plačni reformi, zlasti ne s tem, da so z njo “nasankali” najslabše plačani javni uslužbenci. Obenem pa opozarjajo, da prenova sistema še ni zaključena in nadaljujejo pogajanja o nagrajevanju javnih uslužbencev.

Na sredini Akademiji javnega sektorja je predsednica namreč izrekla nekaj kritik na račun plačne reforme, med drugim je poleg ocene o tem, da so v njej najbolj “nasankali” najslabše plačani, dejala, da ni prav, da so nekateri podrejeni po plači zdaj prehiteli nadrejene, saj se tako na najvišjih pozicijah v državi ustvari negativna selekcija.

A na ministrstvu pravijo, da je reforma podrobneje naslovila prav ti dve področji. “Prav zaposlenim, katerih plača sodi v spodnjo tretjino plačne lestvice in katerih osnovne plače so bile pred reformo plačnega sistema pod zneskom minimalne plače, je bila v okviru pogajanj namenjena največja pozornost. Z uveljavitvijo plačne reforme namreč nihče v javnem sektorju nima več plače, ki bi bila nižja od minimalne, kar pomeni, da imajo vsi ti zaposleni tudi višjo osnovno bruto plačo, prav tako so sedaj vsi dodatki obračunani od te višje osnove in tako izplačani v višjem znesku. Tudi napredovanja pomenijo višjo plačo in tudi tista, ki jih je zaposleni dosegel v preteklosti, imajo po novem finančni učinek,” so zapisali glede najnižje plačanih.

Po njihovem mnenju je pomembno tudi to, da se bo plača v nadaljevanju usklajevala z inflacijo že na podlagi zakona, ne glede na to, ali bo prišlo do dogovora s sindikati ali ne.

Zaradi prej porušenih razmerij med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa prenovljeni plačni sistem na novo določa razmerja med “vodji in drugimi zaposlenimi ter direktorji ter posledično tudi funkcionarji, na kar je tudi predsednica v preteklosti večkrat opozorila oz. se zavzemala”, so navedli.

Razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je na novi lestvici 1 proti 7, do sedaj pa je bilo 1 proti 4,3, s čimer so vzpostavljena ustreznejša plačna razmerja glede na zahtevnost, odgovornost in kompleksnost delovnih nalog in delovnih mest.

Da bi bila zaposlitev v javnem sektorju privlačnejša za mlade, na kar je na omenjenem dogodku, na katerem predstavnikov ministrstva ni bilo, opozorila tudi predsednica, pa nov plačni sistem uvaja mehanizme, kot so lažje zaposlovanje, priznanje delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, hitrejše napredovanje v začetku kariere. Ponuja tudi večjo fleksibilnost pri določitvi višjega plačnega razreda in nagrajevanju zaposlenih, so našteli.

Prenova pa še ni zaključena. V tesnem dialogu s socialnimi partnerji nadaljujejo pogajanja o variabilnem delu plače oz. nagrajevanju javnih uslužbencev, so napovedali.

Obenem so izpostavili, da je bila tudi plačna reforma usklajena v dialogu s socialnimi partnerji, dogovor pa je podpisala velika večina sindikatov.