Svet ECB šestič zapored znižal evrske obrestne mere (dopolnjeno)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je za 0,25 odstotne točke znižal osrednje evrske obrestne mere. Gre za šesto zaporedno znižanje in sedmi rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Korak je bil glede na močno povečano negotovost zaradi trgovinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa pričakovan.

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri 2,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 23. aprila.

Svet ECB je po svoji marčni seji z navedbo, da “denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna”, nakazal, da bi lahko kljub opozorilom pred naraščajočo negotovostjo prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde.

A po marčni seji je svet še dodatno pretresel Trumpov carinski vrtiljak, ki je v globalno gospodarstvo vnesel izjemno veliko negotovosti.

Na trgih se je zaradi tega oblikovalo pričakovanje, da bo svet ECB znova posegel v obrestne mere in te napovedi so se danes uresničile. V sporočilu po tokratni seji osrednjega organa evrske denarne politike tudi ni več navedb, ki bi kazale na premor.

So pa v pojasnilih sveta opozorila glede učinka ostre protekcionistične politike ZDA na gospodarstvo. “Gospodarstvo območja z evrom je razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom, vendar so se obeti za rast poslabšali zaradi naraščanja trgovinskih napetosti,” so navedli v svetu.

Zaradi povečane negotovosti se bo tako po pričakovanjih sveta “verjetno zmanjšalo zaupanje gospodinjstev in podjetij, medtem ko bo negativen in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti verjetno povzročil zaostrovanje pogojev financiranja”. Ti dejavniki bi lahko tako še dodatno obremenjevali gospodarske obete za območje skupne valute.

Inflacija se tako trenutno zdi nekoliko v drugem planu. Marca je sicer letna inflacija v evrskem območju dosegla 2,2 odstotka, svet ECB pa je danes vnovič poudaril, da se proces dezinflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji. Marca sta rahlo upadli tako skupna kot tudi osnovna inflacija, ki je bila pri 2,4 odstotka. V zadnjih mesecih se je po navedbah sveta občutno znižala tudi inflacija v skupini storitev.

“Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okoli srednjeročnega cilja ECB, ki je pri dveh odstotkih,” so zapisali v svetu. Po ocenah bi lahko sicer trgovinske napetosti in njihove negativne posledice na svetovno gospodarstvo skupaj s preusmeritvijo dela blagovnih tokov iz azijskih držav na evropski trg inflacijo na kratek rok celo znižale.

Manj jasen pa je dolgoročni učinek. Tudi predsednica ECB Lagarde je po seji sveta povedala, da bo učinek trenutnega dogajanja na inflacijo postal bolj jasen skozi čas. V primeru pretrganja utečenih globalnih dobavnih verig bi lahko cene začele npr. hitreje rasti.

Še posebej v sedanjih negotovih razmerah se bo tako svet ECB o denarni politiki tudi v naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Svet ECB se mora po besedah Lagarde znati učinkovito spopasti z nepredvidljivostjo in globalnimi napetostmi ter pokazati prožnost in okretnost. Analitiki ocenjujejo, da bi v primeru dodatne eskalacije trgovinskih trenj lahko referenčno depozitno obrestno mero znižal vse do 1,75 odstotka.

Po besedah predsednice ECB so “gospodarski obeti zaviti v oblak izjemne negotovosti”. Izvozni sektor se sooča z novimi ovirami, katerih višina ostaja nejasna, motnje svetovni trgovini, pretresi na finančnih trgih in geopolitična negotovost pa poslabšujejo obete za investicije podjetij. Tudi gospodinjstva bi lahko iz previdnosti začela zmanjševati porabo, je dodala Lagarde.

Je pa obenem izpostavila nekaj elementov okrepljene odpornosti območja z evrom na zunanje šoke. Evrsko gospodarstvo naj bi tako v prvem četrtletju zraslo, razmere v predelovalnem sektorju, ki je bil v preteklem obdobju najbolj pod udarom, pa so se stabilizirale. Stopnja brezposelnosti je najnižje od uvedbe evra, to pa z realno rastjo dohodkov in rahljanjem denarne politike ponuja spodbudo za zasebno porabo.

Rast naj bi po pričakovanjih okrepile tudi načrtovana obsežna vlaganja v obrambo in infrastrukturo, za katera naj bi v Bruslju državam ob posebnem mehanizmu financiranja odobrili tudi odstopno klavzulo v okviru javnofinančnih pravil. Lagarde je obenem spet pozvala k izvedbi potrebnih reform za povečanje konkurenčnosti, produktivnosti in odpornosti gospodarstev ter dokončanju notranjega trga na področju pretoka kapitala in naložb.

Je pa Lagarde spričo pretresov na borzah in finančnih trgih izpostavila, da so vlagatelji v primerjavi z ostalimi deli sveta v večji meri ohranili zaupanje v evrsko območje. Evro se je predvsem v primerjavi z dolarjem v zadnjih tednih tudi precej okrepil.