Suzana Lara Krause: »Problem kmetijske politike je v tem, da o njej odločajo ljudje, ki ne motike niti krave še niso videli od blizu.«

Naša tokratna sogovornica, ki nam je dovolila malce pogledali pod kožo, je vedno prijazna Suzana. Upal bi si trditi, da tudi malce navihana. Pozitivno navihana. Vedno z iskrico v očeh, ki je niti njena očala ne morejo zakriti. Vsaj tako sam poznam. Suzana se je rodila v Doliču, vasi, ki spada v Občino Destrnik, na kmetiji, očetu Branku in mami Mariji kot prvorojena izmed dveh hčera. Prva in glavna vzgoja in šolanje je tako potekalo doma. Pri tem so staršem pomagali dedek Janko in babica Anika, ki sta bila oba, tako kot sta njena starša še vedno, garača. Tudi sama je že od mladih nog vajena poprijeti za vsako delo. Kar nenazadnje priča o tem, kako pomembno je za vsakogar od nas tradicionalno in ljubeče družinsko okolje.

Uradno izobrazbo je pridobivala v Osnovni šoli Destrnik, kasneje še na Gimnaziji Ptuj, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je diplomirala iz slovenščine in ruščine. Trenutno je zaposlena v drugem domu slovenskega parlamenta, pred tem pa je opravljala različna dela, med drugim je vodila projekte pri Inštitutu dr. Antona Korošca, bila je v. d. direktorice Slovenske ljudske stranke, honorarno je učila jezike na Ljudski univerzi Ptuj, pisala članke, prevajala in lektorirala v okviru lastnega s. p. in še kaj bi se našlo.

Z možem Matthewom Alexandrom, za katerega se rada pošali, da ga je uvozila iz Amerike, da se izogne možnosti, da sta v daljnem sorodu, in dvema sinovoma Izidorjem Matthewom in Alexandrom Gabrielom, ki sta že na pragu polnoletnosti, živi v družinski hiši na Ptuju.

Suzana Lara Krause z možem in sinovoma na družinskem izletu na Češkem, april 2024. Vir slike: osebni arhiv SLK.

Tvoja najlepša lastnost.

Sama sebe res težko ocenim, drugi pa pravijo, da med mojimi dobrimi lastnostmi izstopa dejstvo, da sem zabavna, še posebej, ko je stres okoli mene na vrhuncu.

Tvoja slabost.

Težko sem tiho. In tudi, ko sem besedno tiho, moji obrazni izrazi komunicirajo naprej.

Kdo je tvoj vzornik / vzornica in zakaj?

Moji vzorniki so vsi, ki vztrajajo, ko je težko in pri tem ohranijo humor in dostojanstvo.

Kdaj si bila v življenju najsrečnejša?

Najbrž bi se spodobilo, da bi rekla, ko sem se poročila ali pa ko sem rodila svoja dva sinova. Ampak med poroko mi je bilo grozno slabo zaradi nosečnosti, pri obeh porodih pa je bilo poleg neznanske sreče prisotne tudi ogromno bolečine in tisoče skrbi, to se bo verjetno po tihem strinjala vsaka ženska.

Sreča je v SSKJ opredeljena kot »trajno stanje duševnega ugodja«. Po filozofski definiciji je sreča stanje popolnega zadovoljstva in odsotnost vsakršne želje.

Najbolj neobremenjeno – kar je zelo blizu sreče, mogoče tudi blizu odsotnosti vsake želje – se počutim v gozdu in v planinah. Srečna sem, ko dosežem vrh hriba ali gore, srečna sem, ko sem v dobri družbi, še posebej, če je ob dobri družbi prisotna še dobra glasbena spremljava, srečna sem po koncu vsake kampanje, ko si lahko oddahnem. Srečna sem tudi, ko je delo dobro opravljeno in so tla sveže pomita. Ja, sreča ima veliko odtenkov in težko jih je spraviti na isto mersko enoto.

Doseči vrh je čista sreča. Vir slike: osebni arhiv SLK.

Kaj te je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Tako kot sem srečna ob najrazličnejših dogodkih, sem tudi razočarana v širokem barvnem spektru. Zagotovo je veliko razočaranje, ko ugotoviš, da ti nekdo, v kogar si verjel, zarije nož v hrbet. Ali pa, ko ugotoviš, da je nekdo, na kogar si stavil, precej neuporaben.

Kdaj in kje si izgubila nedolžnost?

Pri 46 letih se še vedno učim reči ne :).

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Med knjigami bi res težko izbrala, ker izredno rada berem, trenutno sem že nekaj let na kriminalkah in trilerjih, kot da v vsakdanjem življenju nimam dovolj vznemirjenja… Moje naj glasbene skupine so slovenski rokerji Mi2, Siddharta, Big Foot Mama, ki jim moram dodati še legendarnega Kreslina in Magnifica. Kar se tiče vizualne umetnosti najraje gledam serije, močno se mi je v spomin zapisala serija Zadnje kraljestvo. Rahlo obsedena sem tudi s serijami povezanimi z zdravniki, kot so House, M.D. (ki v slovenščini bog ve iz kakšnega razloga nosi naslov Zdravnikova vest), Grey’s Anatomy, The Resident (Specializant)…

Katera jed in pijača sta ti najljubša in katero jed sama rada pripraviš?

Rada imam pristno domačo hrano, na primer pečena rebrca, pražen krompir in zeleno solato. Zdaj v tem času regrat z vsemi možnimi dodatki. Pri pijači sem v okviru tria kava, voda, pivo. Najraje pripravim jedi z različnimi vrstami gob, sem namreč tudi navdušena gobarka.

Tvoj najljubši praznik je?

Peti letni čas, čas od svečnice do pepelnice.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

Doma se grejemo na plin, za bolj pristen občutek toplote pa pozimi rada naložim drva v kamin. Kar se tiče oskrbe z električno energijo po nekaj obiskih jedrske elektrarne menim, da bi bilo smotrno zgraditi še en blok, saj je že prvi blok najbolj varen objekt v Sloveniji. Prvi korak za zadostno oskrbo Slovenije s cenovno dostopno električno energijo pa je seveda iskrena odločitev politike, da naredi to, kar je najboljše za ljudi, in ne to, kar zahtevajo ali preprečujejo posamezni dobro podmazani lobiji.

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Vsevedneži, pohlep in slaba komunikacija. Rešitev se začne pri zavedanju vsevednežev, da to niso, in njihovi pripravljenosti vprašati za nasvet.

Suzana Lara Krause je tudi navdušena gobarka. Vir slike: osebni arhiv SLK.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenila?

Če začnem na narodno zavedni ravni in vzgoji mlajših generacij, bi najprej preklicala devetletko in bistveno spremenila učni načrt, za katerega menim, da je usmerjen v poneumljanje ljudi in vzgojo egoističnih pritrkovalcev. Od tukaj naprej pa gre bolj v smeri odgovorov na tekmovanjih za miss sveta… Mir bi rada. Povsod. Ker sta sreča in napredek mogoča samo v miru.

Spoznala sva se v studiu ETV leta 2017, ko si kandidirala za predsednico Slovenije. Zelo mlada. Kako gledaš na to izkušnjo, kaj ti je dala, morebiti vzela?

V bistvu je bila to res izčrpna izkušnja. Mogoče bi se na to morala spomniti pri vprašanju o izgubi nedolžnosti, ker ena od teh je zagotovo šla v studiu Odmevov na RTV SLO. Tam nekje pri vprašanju o tem, ali je ureditev splava v Ustavi RS primerna, sem zakrvavela. Sicer pa sem tekom kampanje in tudi po njej spoznala ogromno ljudi, ki jih sicer ne bi imela možnosti srečati. Koža se mi je tudi precej odebelila, kar pride prav vsak dan. Kar mi je ta izkušnja vzela, je anonimnost, ki pa mi tako ali tako nikoli ni bila intimna izbira.

Tudi po predsedniški tekmi si ostala v politiki. Zdaj si vodja Glavnega odbora SLS, ki je zastopana v Državnem svetu RS, v mnogih občinskih in mestnih svetih, tudi kar nekaj županov imate, niste pa več stranka zastopana v Državnem zboru RS in Evropskem parlamentu. Ali se lahko SLS po naslednjih državnozborskih volitvah spet uvrsti v Državni zbor RS? Sama ali na skupni listi s katero drugo stranko?

Res je. Slovenska ljudska stranka je neke vrste paradoks. Ne glede na to, da nas že več mandatov ni v parlamentu, smo na lokalni ravni več ali manj ohranili vpliv. Menim, da je to zaradi tega, ker nas na lokalnem nivoju ljudje poznajo in nam zaupajo, medtem ko na državni ravni za predstavitev programa nimamo dovolj močnih vzvodov. Tudi kar se tiče medijev je izvenparlamentarna stranka nepomembna. Zelo mi je žal, da smo na zadnjih volitvah izgubili predstavnika v Evropskem parlamentu. Bivši evropski poslanec Franc Bogovič je svoje delo v Bruslju izjemno dobro opravljal, še posebej aktiven je bil na področju kmetijske politike, ki ji zdaj manjka glas razuma, glas kmeta. Še ena stvar nas tepe na državnem nivoju. Začaran krog ne-podpiranja in blatenja lastnih ljudi na eni strani in nepripravljenost nadaljnjega podpiranja stranke s strani pomembnih predstavnikov stranke v trenutku, ko dosežejo, kar so doseči (za lasten interes) želeli.

Kaj bo po naslednjih državnozborskih volitvah je trenutno težko predvideti. Najprej je pred stranko konec aprila izredni volilni kongres, na katerem bomo izvolili novo vodstvo stranke, ki bo nato pred precej težko nalogo: vrniti SLS tja, kamor spada. Da SLS spada v parlament še vedno verjamem. SLS je prva in zadnja stranka, v kateri sem in bom aktivna. Na srečo sem bila vzgojena tako, da mi nobeno delo ni težko, in članstva v politiki za lastne privilegije ne rabim. Želim pa si stranki dati to, kar znam, in prispevati to, kar zmorem, da bi se slovenska politika vrtela v smeri, ki bo dobra za ljudi. Smer, v katero gremo zdaj, bi težko ocenila za dobro. Zagotovo pa bo smer prihodnje sestave vlade v veliki meri odvisna tudi od tega, kako preudarne in sposobne sodelovanja bodo desnosredinske stranke. Bazen volivcev je namreč omejen.

Sreča v gozdu. Suzana Lara Krause s svojimi psi v bližnjem gozdu Ljudski vrt na Ptuju. Vir slike: osebni arhiv SLK.

Rojena si s priimkom Arnuš, si hči kmečkih staršev, mati in žena Američana Matthewa. Mimogrede, kje sta se spoznala? Kako kot nekdo, ki je odraščal na kmetiji, gledaš na kmetijsko politiko, ki se mi zdi, da je iz leta v leto bolj neprijazna kmetom?

Ja, če bi bila izvoljena za predsednico republike, bi bila na glavo obrnjeni Trump. Spoznala sva se v času po študiju, ko sem precej potovala in spoznavala svet in sem hvaležna, da je bilo tako.

Problem kmetijske politike je v veliki meri ta, da o njej odločajo ljudje, ki niti motike niti krave še niso videli od blizu. Res je sicer tudi, da so kmetje izredno zahtevna publika, ker ima vsak svoje izkušnje, drugačne pogoje za delo, drugačna pričakovanja … še posebej velika razlika je med starejšimi gospodarji in mladimi prevzemniki. Kljub temu sem prepričana, da je kmetijstvo vendarle mogoče spraviti na skupni imenovalec, le volja mora biti.

Kmetje danes niso pripravljeni več delati le za narodov blagor, ampak želijo od svojega dela tudi dobro živeti in prav je tako. Obremenjujejo jih tudi vse pogostejše vremenske ujme, poplave, suše, pozebe… Največja neumnost kmetijske politike pa je birokratizacija, ki ji kar ni konca. Z vsako »poenostavitvijo« pride kopica novih zahtev. Kmet že dolgo ni več samo pridelovalec, ampak mora biti podjetnik, saj se mora spoznati na marketing, računovodstvo in prodajo, občasno pa mora biti še pravnik in uradnik.

Vem, da imaš rada pustno rajanje, tudi druge naše šege in navade. Kako gledaš na to, da nekateri v Martinovanju vidijo le alkohol in nič drugega?

Raje kot Valentinovo imam Gregorjevo. Pomlad je še vedno Vesna. Pustni čas je čudovito obredje, v katerem se prepletata bogata tradicija, ki sega v predkrščanske čase, in sodobni pristopi, pogosto tudi satira časa, v katerem živimo. Na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric je peti letni čas edini čas, ki nas resnično poveže, zato je čudovit in čudežen.

Tako čutimo mi, ki tukaj živimo in smo odraščali s to tradicijo, mnogi drugi pa tudi v pustnem rajanju vidijo samo pijančevanje, tako kot v Martinovanju. Sveti Martin je poosebljenje plemenitosti in skromnosti, poznan po globoki empatiji do sočloveka in iz tega bi se lahko marsikaj naučili.

Martinovanje sicer asociiramo predvsem z uživaštvom, bogato pojedino in vinsko kapljico. O pridelavi vina ne vem veliko, razen tega, da zahteva predanost in garaštvo in zato bi ga morali uživati spoštljivo in v prijetni družbi, saj vino ni rado samo.

The post Suzana Lara Krause: »Problem kmetijske politike je v tem, da o njej odločajo ljudje, ki ne motike niti krave še niso videli od blizu.« appeared first on Slovenec.