Šutarjev zakon pomeni katastrofo za pravno državo, storilci pa nekaznovani

Uveljavitev t. i. Šutarjevega zakona, ki je manjše tatvine in manjša poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj preoblikovala v prekrške, je v pravosodnem sistemu povzročila pravo zmedo. Medtem ko policisti za nova dejanja že pišejo položnice, sodniki in tožilci za vse primere, začete pred uveljavitvijo zakona, postopke ustavljajo – policija pa jih zaradi ustavnega načela prepovedi dvojnega sojenja ne sme prevzeti. “Točno to pomeni, da bodo številni storilci ostali nekaznovani,” opozarja nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj.

Pravno praznino, ki je nastala zaradi manjkajočih prehodnih določb, je pravna stroka opozarjala že ob sprejemanju zakona, zdaj pa se kaže v praksi: postopki se ustavljajo, policija ne sme nadaljevati pregona, storilci pa tako ostajajo nekaznovani.

Kako je prišlo do pravne praznine
Šutarjev zakon je manjše tatvine in manjša poškodovanja tuje stvari prekvalificiral iz kaznivih dejanj v prekrške. Policija mora odslej za vsako tako dejanje izdati položnico, kar naj bi razbremenilo sodišča in sistem naredilo hitrejši. Težava pa je v prehodnem obdobju: zakon ne določa, kako ravnati z že začetimi kazenskimi postopki. To je povzročilo situacijo, v kateri:, sodišča postopke ustavljajo, ker dejanje po novem ni več kaznivo, tožilstvo pregon zavrača, policija pa postopkov ne sme prevzeti, ker bi šlo za dvojno preganjanje, kar prepoveduje ustava.

Gre za nekakšno pomilostitev storilcev, kar potrjujejo tudi odgovori iz ljubljanskega okrajnega sodišča. Vlada je bila na tveganje opozorjena že med zakonodajnim postopkom, a opozorila pravne službe niso bila upoštevana.

Olaj: “Zadeva je bila prehitro sprejeta – in zdaj so tu posledice”

Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni direktor policije, meni, da je bila zakonodajna sprememba prehitra in strokovno pomanjkljiva: “Jaz podpiram pobudo, da bi bili postopki hitrejši in preglednejši. Domnevam, da je imel to zakonodajalec v mislih. Vendar ker so preveč hiteli, je nastala velika pravna vrzel. Stroka je na to opozarjala prej, sedaj pa še toliko bolj, v fazi same realizacije. Zadeva je bila očitno prehitro sprejeta in zdaj so tu posledice.”

Dr. Anton Olaj (Foto: Polona Avanzo)

Policija bo imela več dela, ne manj

Čeprav je zakonodajalec javnosti prodajal idejo o pospešitvi postopkov, Olaj opozarja, da bo rezultat ravno nasproten: “Policija ne bo imela nič manj dela, ampak še celo več. Sodišča pa tudi. Cilj zakonodajalca ni bil dosežen.” Še posebej kritična točka je obremenitev prekrškovnih organov policije.

Po njegovem mnenju bo prekrškovna obremenitev policije narasla, ne zmanjšala, zato bo potrebno dodatno usposabljanje kadra.

Ali storilci ostajajo nekaznovani?

Na vprašanje, ali ustavljanje že začetih postopkov pomeni, da bodo storilci dejansko ostali nekaznovani, Olaj odgovarja brez oklevanja: “Točno to pomeni. Stroka je na to opozarjala, zdaj smo pred to posledico.”

Vendar obenem dodaja, da tudi prejšnji sistem ni bil pretirano učinkovit: “Sodišče je pretežno oproščalo osumljence majhnih tatvin ali je tožilstvo odstopilo od pregona zaradi neznatne družbene nevarnosti. Daleč od tega, da bi vseh 18 tisoč primerov dobilo sodni epilog v smislu neke kazni.” 

Po novem pa bo policija v primeru ugotovljene tatvine morala izdati globo. Vprašanje ostaja: bo ta globa sploh izterjana?

Več dela, več zmede

Šutarjev zakon je ustvaril situacijo, v kateri bo policija morala usposobiti policiste za vodenje prekrškovnih postopkov, pri čemer bodo po vsej verjetnosti še bolj obremenjeni, sodišča zmedena, storilci pa za pretekla dejanja ne bodo kaznovani. Vlada ni zagotovila prehodnega mostu med starim in novim sistemom, kar se zdaj kaže kot resna pravna in operativna napaka. Če je bil cilj zakona razbremenitev pravosodja, hitrejši postopki in večja učinkovitost, so trenutni rezultati prav nasprotni: naraščajoč obseg dela policije, pravna praznina za že začete postopke in dvom v premišljenost zakonodajnih posegov.

A. G.