Suše, ekstremne temperature, toče

2 days ago 12

ARTICLE AD

Poletje 2025 v Sloveniji obeta dinamične vremenske razmere z različnimi vzorci skozi posamezne mesece. Dolgoročne napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) in portala Severe Weather Europe nakazujejo naslednje trende:

Prehod iz pomladi v poletje (april–junij 2025): V tem obdobju se pričakuje območje nizkega zračnega tlaka nad zahodno in severozahodno Evropo, kar lahko vpliva tudi na vreme v Sloveniji. To pomeni možnost pogostejših padavin in neviht, saj južni vetrovi prinašajo vlago iz Sredozemlja. Temperature naj bi bile v tem času nadpovprečne, zlasti v vzhodnih in severovzhodnih delih Evrope, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo.

Junij 2025: Junija naj bi prevladovalo območje nizkega zračnega tlaka nad zahodno Evropo, kar lahko prinese spremenljive vremenske razmere v Sloveniji. Pričakovati je občasne padavine in nevihte, zlasti v zahodnih delih države. Temperature bodo verjetno blizu povprečja za ta čas, vendar lahko nihajo zaradi vpliva vremenskih front. OBALAplus

Julij in avgust 2025: V teh mesecih se pričakuje krepitev območja visokega zračnega tlaka nad večjim delom Evrope, kar bo prineslo stabilnejše in toplejše vreme tudi v Sloveniji. Verjetnost vročinskih valov bo povečana, saj naj bi temperature presegale dolgoletna povprečja. Padavine bodo v tem obdobju verjetno pod povprečjem, kar lahko vodi do sušnih razmer. OBALAplus

Pomembno je poudariti, da so dolgoročne vremenske napovedi podvržene spremembam in niso povsem zanesljive. Vremenske razmere lahko vplivajo različni dejavniki, zato je priporočljivo redno spremljati lokalne vremenske napovedi in se pripraviti na morebitne vročinske valove ter sušne razmere z ustreznimi ukrepi za zaščito zdravja in okolja.

Vpliv globalnega segrevanja na Evropo: kaj nas čaka?

Globalno segrevanje močno vpliva na Evropo, kar se kaže v ekstremnih vremenskih pojavih, dvigu temperatur in spremembah v ekosistemih. Po napovedih znanstvenikov bodo ti trendi v prihodnosti še bolj izraziti.

Povišanje temperatur in vročinski valovi

Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja. V zadnjih desetletjih so povprečne temperature narasle za več kot 2 °C glede na predindustrijsko dobo. Vročinski valovi postajajo pogostejši, dolgotrajnejši in bolj intenzivni, kar povečuje tveganje za zdravje, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih.

Ekstremni vremenski pojavi

Podnebne spremembe povzročajo:

Močnejše in pogostejše nevihte,
Povečano število poplav, zlasti v srednji in severni Evropi,
Suše in požare, predvsem v južni Evropi (Španija, Italija, Grčija),
Spremembe v padavinskem režimu, kar vpliva na kmetijstvo in oskrbo z vodo.

Dvig morske gladine in vpliv na obale

Topljenje ledenikov in segrevanje oceanov povzročata dvig morske gladine, kar ogroža obalne regije, kot so Nizozemska, Benetke in obalna mesta na Hrvaškem ter v Španiji.

Vpliv na kmetijstvo in prehransko varnost

Pomanjkanje vode, suše in spremembe v sezonskih vzorcih vplivajo na pridelke, zmanjšujejo kmetijsko produktivnost ter zvišujejo cene hrane. Južna Evropa se spopada z zmanjšanimi donosi vinogradov, oljčnih nasadov in žit.

Kaj lahko storimo?

Evropska unija si prizadeva za zmanjšanje emisij CO₂, prehod na obnovljive vire energije in prilagoditvene strategije, kot so zelena infrastruktura, boljše upravljanje z vodami in trajnostno kmetijstvo.

Podnebne spremembe so neizogibne, a ukrepanje danes lahko ublaži najhujše posledice v prihodnjosti.

Portal Notranjska