.jpg)
2 hours ago
28
Začetek maja je običajno čas, ko vrt in sadovnjak stopita v najlepši del pomladi. Gredice se polnijo, mladi poganjki hitijo navzgor, drevesa pa iz cvetenja prehajajo v fazo oblikovanja plodov. Letos je ta slika marsikje manj brezskrbna. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že sredi aprila opozorila, da se znaki suše kažejo v več delih države, od Koroške, Savinjske in Gorenjske do Dolenjske in Štajerske, ARSO pa spremlja sušne razmere prek agrometeoroloških in vodnobilančnih objav.
Za domač vrt je to pomembno iz zelo praktičnega razloga. Suša na začetku sezone ni težavna samo zato, ker zmanjka vlage. Težava je v tem, da rastline ravno zdaj gradijo korenine, listno maso in odpornost. Sadike zelenjave, jagode, solata, fižol, bučke, zelišča in mlada sadna drevesa so v obdobju, ko lahko nekaj dni napačne oskrbe pusti posledice za več tednov.
Pri sadnem drevju se lahko pomanjkanje vode pokaže v slabšem nastavku plodov, drobnejših plodovih, odpadanju mladih plodičev in večji občutljivosti na vročinske obremenitve pozneje v sezoni. To je trenutek, ko se ne splača čakati na dež in upati, da bo težavo rešil sam od sebe.
Suša na vrtuNajprej je treba razumeti, kaj suša rastlinam sploh naredi
Suša ni vedno videti dramatično. Včasih se začne skoraj neopazno. Zgornji sloj zemlje postane prašen, rastline čez dan nekoliko ovenijo, zvečer pa se navidez poberejo. Vrtičkar hitro dobi občutek, da stanje še ni resno. Prav to je pogosta napaka. Rastlina lahko že trpi zaradi pomanjkanja vode, še preden so posledice na pogled očitne.
Pri zelenjavi je prvi znak pogosto počasnejša rast. Listi ostanejo manjši, barva ni več tako živahna, zemlja pa po zalivanju hitro spet razpoka. Pri plodovkah se kasneje lahko pojavita slabše cvetenje in neenakomeren razvoj plodov. Solatnice hitreje uhajajo v cvet, redkev in špinača postaneta bolj ostra, jagode pa ostanejo drobne in manj sočne.
V sadovnjaku je zgodnja suša še posebej nehvaležna pri mlajših drevesih. Starejša drevesa z globljimi koreninami imajo nekaj več rezerve, toda tudi pri njih lahko daljše suho obdobje oslabi letošnji razvoj. Najbolj občutljiva so drevesa, ki so bila posajena v zadnjih letih, ter tista na lažjih, peščenih ali plitvih tleh.
Kateri znaki povedo, da rastlina trpi, čeprav še ni povsem uvela?
Zanesljivejši od pogleda na liste je pogled v tla. Če je zemlja nekaj centimetrov pod površino suha in se drobi, rastlina nima več stabilne zaloge vlage. Pri drevesih je opozorilni znak tudi zgodnejše povešanje mladih vršičkov, počasnejši prirast ter odpadanje dela drobnih plodičev. Pri jagodah se hitro pokaže manj napet list, pri čebuli in česnu pa sivo zelenkast videz listov.
ARSO pri spremljanju suše poudarja pomen vlažnosti površinskega sloja tal in vodne bilance, KGZS pa opozarja, da skromne padavine in hitro izsuševanje tal že vplivajo na rast rastlin in tudi na sadjarstvo. To pomeni, da vrtičkarji niso preveč previdni, če se na sušo odzovejo že zdaj.
Zalivanje mora biti redkejše, a globlje
Največja napaka v sušnem maju je pogosto ravno dobronamerno, a površinsko zalivanje. Malo vode vsak večer daje občutek skrbi za rastline, v resnici pa pogosto zmoči le vrhnji sloj zemlje. Korenine zato ostanejo plitvo pri površini, kjer je nihanje vlage največje. Rastline postanejo še bolj odvisne od vsakodnevnega dodajanja vode.
Boljši pristop je temeljito zalivanje, pri katerem voda prodre globlje. To pomeni manj pogosto, vendar bolj obilno. Gredice je smiselno zalivati zgodaj zjutraj, da voda ne izhlapi prehitro in da listi ne ostanejo dolgo mokri. Pri drevesih voda ne sme končati tik ob deblu, ampak na območju, kjer so aktivne korenine, torej v širšem krogu pod krošnjo oziroma nekoliko proti robu krošnje.
Pri sadikah in mladih rastlinah je koristno, da se po zalivanju preveri, kako globoko je zemlja dejansko navlažena. Površina lahko deluje mokra, spodaj pa ostane suho. Prav tu veliko domačih vrtov izgublja vodo brez pravega učinka.
Kako zalivati vrt, da voda ostane tam, kjer jo rastlina potrebuje
Curek naj bo miren in počasen. Še bolje je uporabiti kapljično namakanje ali vsaj zalivanje neposredno ob tleh. Škropljenje po listih v sušnem in toplejšem vremenu navadno ni dobra rešitev. Poraba vode je večja, učinek pa slabši. V sadovnjaku je zelo koristno oblikovati rahlo zalivalno kotanjo pri mlajših drevesih, da voda ne odteče stran.
Če je vode malo, imajo prednost rastline v odločilni fazi razvoja. To so sadike po presajanju, plodovke ob začetni rasti, jagode med cvetenjem in debelitvijo plodov ter mlada drevesa. Trata v tem času ni pomembnejša od vrta in sadovnjaka, čeprav je pogosto prav trata tista, ki prva kliče po vodi.
Zastirka je eden najboljših ukrepov
Če bi bilo treba izbrati en sam ukrep, ki na domačem vrtu najbolj pomaga pri zadrževanju vlage, bi bila to zastirka. Plast slame, pokošene in nekoliko osušene trave, listja ali drobnega organskega materiala deluje kot zaščitni pokrov. Tla se počasneje segrevajo, izhlapevanje je manjše, površina ostane rahlejša.
Na zelenjavnem vrtu zastirka pomaga skoraj vsem kulturam, posebej paradižniku, papriki, bučkam, kumaram, fižolu in jagodam. Pri sadnem drevju je zelo koristna na območju okoli drevesa, vendar ne neposredno ob deblu. Ob deblu mora ostati nekaj prostora, da se ne zadržujeta odvečna vlaga in tveganje za poškodbe skorje.
Zastirka ima še eno prednost, ki jo vrtičkar opazi šele po nekaj dneh. Tla pod njo ostanejo bolj enakomerna. Brez hitrega preskakovanja med mokrim in suhim stanjem rastline lažje ohranjajo stabilno rast. To pri suši ni malenkost, ampak velika pomoč.
PREBERI ŠE: Sajenje češenj sredi aprila: da ali ne?
V sadovnjaku so prve na vrsti mlade sadike in drevesa
Pri sadnem drevju se hitro zgodi, da lastnik zalije zelenjavni vrt, drevesa pa prepusti dežju, ki ga ni. To je razumljivo, saj drevo deluje veliko bolj samostojno kot sadika solate. Toda prav v maju nastaja osnova za sezono. Če drevo nima dovolj vode, začne varčevati.
Pri mladih drevesih to pomeni šibkejšo rast in slabši razvoj korenin. Pri rodnih drevesih se lahko pokaže večje odpadanje plodičev ali zastanek rasti. Še posebno občutljive so breskve, marelice, jablane na šibkejših podlagah, mlade hruške ter jagodičevje. Okoli dreves je zato smiselno odstraniti močno konkurenco trave, tla rahlo zrahljati le po površini in dodati organsko zastirko. Tako bo voda, ki jo dodamo, imela precej večji učinek.
Česa v suši ne počnemo?
V obdobju pomanjkanja vlage ni pametno močno gnojiti z dušikom, saj s tem silimo rastlino v bujno rast, ki jo bo težko oskrbela z vodo. Prav tako ni primeren čas za agresivno okopavanje globoko ob koreninah ali za pretirano rez, ki rastlino dodatno obremeni. Tudi košnja trave v sadovnjaku naj ne bo prenizka, če želimo, da tla niso povsem gola in pregreta.
Koristno je spremljati ARSO agrometeorološke objave in sušne karte, saj se razmere lahko hitro spreminjajo po regijah, osvežena agrometeorološka napoved pa je na voljo vsak dan.
Kar naredite v teh dneh, se bo poznalo še junija
Suša v začetku maja ni samo kratkotrajna nevšečnost. Pogosto je to prva resna preizkušnja sezone. Rastline, ki zdaj razvijejo globlji koreninski sistem, stabilnejšo rast in bolj enakomerno preskrbo z vodo, bodo lažje zdržale tudi prve vroče tedne. Tiste, ki so že maja prepuščene hitremu sušenju, pa bodo v juniju in juliju veliko hitreje pokazale utrujenost.
Zato je najboljša pomoč preprosta, a dosledna: globoko zalivanje, zaščita tal z zastirko, prednost za mlade in rodne rastline ter manj nepremišljenih posegov. Na vrtu in v sadovnjaku ni vedno odločilna količina dela, ampak pravi trenutek. Letos je eden od teh trenutkov prav zdaj.
Objava Suša na vrtu in v sadovnjaku se letos kaže že zgodaj: kako pomagati rastlinam? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)