Sum trgovine z ljudmi na Dolenjskem: sezonsko delo, ki to ni bilo? (FOTO)

Inšpektorji so ob nadzoru sezonskega dela na Dolenjskem naleteli na prizor, ki ga ne pozabiš zlahka. Delavci iz Nepala – brez dela, brez hrane, brez informacij. In sum, da sezonsko delo sploh ni bilo njihov pravi cilj.

Ko “sezonsko delo” traja le štirinajst dni

Sektor za prednostno odzivanje pri Inšpektoratu RS za delo je v zadnjih tednih okrepil nadzore nad sezonskim delom v kmetijstvu. V oči jim je padel nenavaden vzorec: veliko pogodb civilnega prava, veliko tujcev z enakimi zgodbami in vedno iste sence dvoma.

Pri enem izmed nadzorov so se ustavili pri skupini delavcev iz Nepala. Imeli so veljavno dovoljenje za sezonsko delo – izdano za tri mesece, na podlagi izkazanih potreb naročnika. A realnost? Za dejanskega naročnika so delali komaj štirinajst dni.

In potem… tišina. Mesec dni brez dela. Brez dohodkov. Brez hrane.

Stavba, ki ni bila dom

Delavci so živeli v starejši, nestanovanjski stavbi, skriti na odročni lokaciji. Daleč od oči ljudi, daleč od možnosti, da bi kdo opazil, v kakšnem položaju so. Prehrane niso imeli zagotovljene. Informacij o pravicah prav tako ne.

Vse, kar so imeli, je bil njihov posrednik – človek, ki jim je obljubil delo v Sloveniji, za to pa zaračunal nesorazmerno visoke zneske. Odvisnost je bila popolna: ekonomska, socialna, čustvena.

Kot je zapisal inšpektorat, so bili tujci “več kot mesec dni brez sredstev za preživljanje ali vrnitev domov” – ujeti v situacijo, iz katere niso mogli sami.

Šlo naj bi za delavce iz Nepala, ki so več kot mesec dni živeli brez sredstev za preživetje in brez kakršnihkoli informacij, domov se niso mogli vrniti; Vir: Ministrstvo RS za delo

Ko inšpektorji začnejo sumiti najhujše

Zaradi nenavadnega poteka “sezonskega dela”, kratkega obdobja dejanskega dela, mizernega ravnanja z delavci in njihove popolne odvisnosti od posrednika je inšpektorat začel zbirati sume, ki niso več le sum zlorabe.

Začel je sum trgovine z ljudmi.

Inšpektorji so delavcem vsak dan stali ob strani, odgovarjali na vprašanja, nudili pomoč in obenem obveščali policijo. Vse ugotovitve bodo predali tudi državnemu tožilstvu – za kaznivo dejanje po 113. členu kazenskega zakonika.

Ko delo postane past

Zgodba Nepalskih delavcev je opomin, da sezonsko delo ni vedno samo sezonsko delo. Da so za številkami, dovoljenji in obrazci včasih ljudje, ki jih nekdo potisne v past, ne da bi sploh vedeli, da vstopajo vanjo.

Inšpektorat je zgodbo zaustavil pravočasno. A vprašanje ostaja: kolikokrat je ne vidimo?

Pripravil: I.M.

Vir: Inšektorat RS za delo

The post Sum trgovine z ljudmi na Dolenjskem: sezonsko delo, ki to ni bilo? (FOTO) first appeared on NaDlani.si.