Študentje in dijaki, pozor!?

Poletje je v polnem zamahu, večina dijakov in študentov pa je po napornem šolskem letu že dočakala zasluženi počitek. Običajno se jih v tem letnem času veliko odloči za opravljanje študentskega dela, ki omogoča dober zaslužek. Začasna zaposlitev pa ne ostane vselej v lepih spominih, saj se delodajalci velikokrat ne držijo dogovorov, oziroma se do vajencev ne obnašajo kot bi se morali.

Študentje in dijaki počitniško delo opravljajo v sklopu pooblaščenih organizacij (npr. študentskega servisa) preko napotnice, ki je pravna podlaga za študentsko delo. Z delodajalcem ne sklenejo nikakršne pogodbe o delu, zaradi česar nemalokrat nastopijo težave.

Najpogostejši problem, ki ga ob delu zaznavajo študentje je, da se delodajalci ne držijo dogovora glede višine plačila in ne izplačujejo prigaranih zneskov. V tem primeru je vedno najboljši neformalni pogovor z delodajalcem, v katerem dokažete, da imate potrjeno napotnico ali pisni dogovor o delu. Če to ne zaleže, bo na pomoč priskočil študentski servis, ki bo delodajalca opomnil na izplačilo, v skrajnem primeru pa tudi sprožil sodni postopek. Ponavadi pride do nesoglasij pri dogovoru glede malice in potnih stroškov, saj delodajalci trdijo, da je to že všteto v nakazilo, delavci pa so drugačnega mišljenja. Delodajalci se včasih sprenevedajo tudi glede višine urne postavke. Dogajalo se je že, da je bil v oglasih za študentsko delo napisan določen znesek, pri nakazilu pa je bila ta številka manjša. Pred pričetkom dela je tako nujno, da se pozanimate o dejanski višini plače, saj se delodajalci radi izgovarjajo na to, da je v oglasu pisala bruto in ne neto plača, pri plačilih pa je ključen tudi način plačila. Ogromno študentov se je že pritožilo, da je delalo po deset, dvanajst ur na dan, potem pa so jim plačali za osemurni delavnik. Nadure morajo biti plačane, so pa pogosto spregledane pri tistih, ki plačujejo fiksno mesečno plačilo in ne na dan oziroma na uro. Zato se je že na začetku potrebno dogovoriti ali ste plačani na dnevni oziroma urni bazi ali pa za osemurni delavnik. Pomembno je tudi, da preverite, ali ima podjetje omejitev glede števila ur, ki jih lahko opravijo študentje oziroma dijaki.

Ker je potrditev napotnice ključen dokaz za to, da je bil dogovor za delo sklenjen, je izjemnega pomena, da delodajalec napotnico »vrne« že pred začetkom službovanja. Z zabeleženo evidenco opravljenih ur ter pričami se delodajalec zagotovo ne bo mogel zagovarjati, da niste delali toliko, kot v resnici ste.

Na delovnih mestih prihaja tudi do izkoriščanja, saj študentje pogosto ne delajo (samo) tistega, kar je bilo dogovorjeno ob sklenitvi razmerja. Izkušenejši sodelavci jim dajejo različne zadolžitve, tudi zaradi lenobe starejših sodelavcev. V primeru nezadovoljstva s pogoji dela se zato pogovorite z delodajalcem, v skrajnem primeru pa si poiščite drugo delo.

Študent in dijak mora biti pozoren tudi na svoje avtorske pravice. Velikokrat podjetja pozorno in ciljno izbirajo primerne osebe za njihovo delo, ki jih po odlično opravljenem delu odpustijo. Kasneje si za določeno delo pripišejo zasluge, kar privede do kršenja avtorskih pravic, saj je ideja na papirju vaše avtorsko delo, razen če je s pogodbo določeno drugače. V tem primeru je potrebno shraniti vse dokaze o vašem delu, hkrati pa se obrniti na študentski servis oziroma poiskati pravno rešitev na sodišču.

Vse te pasti pa se lahko prepeči tudi s podrobno analizo. Pri študentskem servisu lahko vselej preverite finančno stanje podjetij, kjer nameravate delati. Ti namreč vodijo pregled njihove zanesljivosti. Na spletni strani neplacniki.info je na voljo celo seznam podjetij, ki ne plačujejo redno. Gre za tista podjetja, ki z izplačilom zamujajo več kot 60 dni. Vsekakor je pred začetkom počitniškega dela bolje preveriti vse morebitne pasti, saj vam bo to pomagalo preprečiti nevšečnosti in spore med vami in delodajalcem.

Andraž Velkavrh