Študenti v DS predstavili predlog zakona za urejanje položaja študentov

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je danes v DS predstavila predlog zakona za urejanje položaja študentov, s katerim urejajo področja študentskega dela, prehrane, bivanja in zdravstvenega zavarovanja. Na okroglih mizah so osvetlili tudi pomen duševnega zdravja študentov in načine pomoči, ki so jim na voljo, ter bivanjsko problematiko.

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik DS Marko Lotrič. Po njegovih besedah je pomembno, da se mladi vključijo v družbo in odločitve, ki se tičejo njih. “Študentje ste ključni nosilci znanja, inovacij in razvoja naše države, kot bodoči strokovnjaki, raziskovalci in voditelji boste oblikovali prihodnost Slovenije, zato je izjemno pomembno, da resnično razumemo vaše potrebe, izzive, želje pravzaprav ter najdemo skupne rešitve, ki vam bodo omogočale, da v popolnosti izkoristite predvsem svoj potencial,” je dejal.

Položaj študentov po njegovem mnenju ostaja eno ključnih vprašanj socialne in izobraževalne politike. Kljub deklarativni zavezanosti k dostopnemu in kakovostnemu visokošolskemu izobraževanju se mladi vse pogosteje soočajo z negotovostjo na številnih področjih vsakdanjega življenja. Zato se mu zdi pomembno, da se predlog zakona obravnava z vso resnostjo.

V predlogu zakona o urejanju položaja študentov ŠOS predlaga dvig urne postavke študentskega dela za 5,4 odstotka.

Študenti predlagajo tudi dvig subvencije za prehrano s 4,19 evra na 5,05 evra ter podaljšanje časovnega intervala koriščenja bonov za prehrano od 7. do 24. ure. Predlagajo tudi zvišanje števila subvencij na vsak dan in ne le na delovni dan. Ti ukrepi bi pomenili finančno breme za državno blagajno v višini 5,3 milijona evrov, sredstva pa so po besedah predstavnikov študentov že zagotovljena na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na področju štipendiranja predlagajo dodatni mesec za zaključek izobraževanja, v katerem ne bi prejemali štipendije in je v tem primeru tudi ne bi rabili vračati za celotno preteklo leto. Predlagajo prejemanje štipendije v obeh absolventskih letih ter upravičenost obeh staršev štipendistov do dodatka v primeru starševska. S tem bi po navedbah študentov državnemu proračunu povzročili stroške v višini 40.000 evrov, sredstva pa so prav tako zagotovljena na ministrstvu za delo.

Predlagajo tudi spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja, da bi to trajalo celoten čas študija ne glede na starost, in ne le do 26. leta. Finančne posledice tega bi bile 1,2 milijona evrov.

Ker so le v letu 2023 študenti iz naslova študentskega dela za zdravstveno blagajno zagotovili 20 milijonov evrov, pa zahtevajo tudi svojega predstavnika v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ob tem so opozorili na nujnost vključevanja mladih v socialni dialog.

Predlog zakona je po besedah predsednika ŠOS Luke Mihaliča, razen v delu, ki se nanaša na zdravstveno zavarovanje, usklajen z ministrstvi. Predstavili so ga tudi predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič in poslanskim skupinam v DZ, zato pričakujejo, da bo sprejet soglasno.

Vsi ti predlagani ukrepi pa so po mnenju predstojnika centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mateja Vinka tudi temelj dobrega duševnega zdravja študentov, ki so ga naslovili na okrogli mizi.

Klinična psihologinja Aleksandra Jeličić je izpostavila, da je študentsko obdobje poleg možnosti za razvoj tudi polno pasti, v katerem se lahko razvijejo težave z anksioznostjo, depresijo, shizofrenijo in bipolarno motnjo. Zato je pomembno, da strokovnjaki to prepoznajo in ponudijo pomoč. Poudarila je, da je stresnem času ob študiju včasih dovolj tudi le pogovor in kakšen nasvet.

Predstavnica ministrstva za zdravje Mojca Zvezdana Dernovšek pa je izpostavila, da se spremembe dogajajo počasi, tudi na ministrstvu bi si želeli, da bi lahko hitreje dosegli več. A je poudarila, naj študenti pritisk za sistemske spremembe vršijo z vztrajnim trkanjem na vrata in dobrimi predlogi.

Govorci na okrogli mizi so se strinjali, da bi bilo po vzoru osnovnih in srednjih šol tudi na fakultetah dobro vzpostaviti svetovalne službe.

Sledila je predstavitev analize ankete ŠOS o študentskem bivanju, ki so jo izvedli maja letos, prejeli pa so 1640 odgovorov. Med študenti, ki bivajo v študentskem domu (49 odstotkov sodelujočih), je le 26 odstotkov študentov sobo dobilo takoj, 19 odstotkov jih je čakalo več kot pol leta, trije odstotki pa več kot leto dni. Med težavami v študentskih domovih so navedli dotrajano opremo, slabo vzdrževanje prostorov, slabo internetno povezavo in nezadostno higieno skupnih prostorov.

Zasebna stanovanja študentje v povprečju iščejo do šest mesecev, mesečna najemnina za bivanje v lastnem stanovanju brez tekočih stroškov znaša več kot 500 evrov. Predvsem v obalnih mestih se pogosto dogaja, da najemodajalec v poletnem času prekine najem, več kot 21 odstotkov študentov ne ve, da obstaja subvencija za bivanje pri zasebnikih, 14 odstotkov študentov nima sklenjene najemne pogodbe, skoraj dve tretjini študentov pa ne ve, če je najemna pogodba prijavljena na Finančna uprava RS.

Na okrogli mizi o stanovanjski problematiki so govorci izpostavili predvsem pomanjkanje in dotrajanost študentskih domov ter sprostitev potenciala praznih stanovanj za oddajo študentom. Med ukrepi, ki bi pripomogli, so izpostavili še vzpostavitev registra najemodajalcev, uvedbo davka na nepremičnine in posebno obremenitev praznih stanovanj.