Strokovnjaki opozarjajo: malomarnost lahko Slovenijo hitro pahne v velik problem

4 hours ago 19
ARTICLE AD

Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije upravljalce lovišč znova pozivata k doslednemu izvajanju vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja afriške prašičje kuge. Bolezen, ki je med prašiči zelo nalezljiva in smrtonosna, v Sloveniji sicer še ni bila potrjena, je pa prisotna v okoliških državah.

V zavodu za gozdove in v lovski zvezi ugotavljajo, da se je pozornost pri izvajanju biovarnostnih ukrepov v zadnjih letih zmanjšala, zato so upravljalce lovišč in lovce spet opozorili na pomen njihovega izvajanja, spomnili pa so tudi na ukrepe, ki bodo veljali v primeru potrjenega primera afriške prašičje kuge v Sloveniji.

“Afriška prašičja kuga je bolezen, ki jo največkrat razširi človek – z okuženo opremo, hrano ali premikanjem mesa okuženih živali. Zato lahko z odgovornim ravnanjem zmanjšamo verjetnost vnosa v Slovenijo,” so pojasnili.

Našteli so več ključnih preventivnih ukrepov. Lovci morajo tako pred in po lovu temeljito razkužiti obutev, vozila, orožje in opremo, ki pridejo v stik z divjadjo ali okoljem.

Po lovu ne smejo obiskovati prašičjih farm, zlasti, če so bili v stiku z divjimi prašiči, lovskih psov ne smejo uporabljati zaporedno v različnih loviščih brez razkuževanja, ostankov uplenjenih živali pa ne smejo puščati v naravi, pri čemer mora odstranjevanje drobovine potekati po navodilih veterinarske službe.

Prav tako se ne sme prinašati mesa ali izdelkov iz prašičev iz držav, kjer je bolezen prisotna, denimo iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Romunije, Madžarske in Italije.

V primeru, da se opazi poginjenega ali obolelega divjega prašiča, je treba o tem takoj obvestiti Center za obveščanje na številko 112.

“Zavedamo se, da je za ohranitev zdravja populacije divjih prašičev in posledično varovanje domače prašičereje nujno skupno, usklajeno delovanje vseh deležnikov – lovcev, veterinarjev, kmetov in strokovnih služb, pa tudi posameznikov, saj je v nekaterih državah bolezen najverjetneje vnesel človek, ne obolela žival. Zato apeliramo tudi na kmetijski sektor in splošno prebivalstvo, da se zaveda pomena spoštovanja preventivnih ukrepov,” so dodatno izpostavili v zavodu za gozdove.

Afriška prašičja kuga ni nevarna za ljudi, povzroča pa ogromno gospodarsko in okoljsko škodo, saj v primeru izbruha pomeni izgubo številnih domačih in divjih prašičev ter prepoved izvoza mesa. Ker cepivo proti tej bolezni ne obstaja, so preventivni ukrepi edino učinkovito sredstvo zaščite.

Read Entire Article