ARTICLE AD
Z vsakim odlašanjem odstrela medvedov se njihovo število povečuje, prav tako narašča število konfliktov z ljudmi, je opozoril predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Medtem ko nevladniki nasprotujejo izdaji dovoljenja za odstrel 206 medvedov, na pristojnem ministrstvu napovedujejo proučitev alternativnih načinov upravljanja z medvedi.
Kovšca je po nedavnem napadu medveda v okolici Škofljice ocenil, da je bil incident “popolnoma nepotreben”. V današnji izjavi za medije v Škofljici je spomnil, da lovci in tudi stroka na podlagi raziskav že dlje časa trdijo, da je medvedov preveč.
Ob tem je izpostavil, da so v preteklosti naravovarstveniki uspeli s sodnimi odločbami preprečiti zmanjševanje števila medvedov. Tudi zoper prejšnji teden izdano dovoljenje za odstrel 206 medvedov so po besedah Kovšce naravovarstveniki že napovedali, da jo bodo sodno ustavljali.
Kot je opozoril, se z vsakim prenašanjem in odlašanjem odstrela medvedov njihovo število povečuje, povečuje pa se tudi konfliktnost. Povečanje števila medvedov obenem pomeni, da bi morali naslednje leto izdati dovoljenje za odstrel dvakratnega števila medvedov.
“Takrat bo javnost znorela, češ kar tako bodo pobili 500 medvedov, ampak če bi medvede vzdrževali na številu, ki je za ta habitat primerno, ne bi bilo takšnih odločb,” je pojasnil.
Kot pravi, razume željo nevladnikov po zaščiti živali, ampak dolžnost lovcev in oblasti je, da zaščitijo tako živali kot ljudi, prvenstveno ljudi.
Kovšca je pojasnil, da se medvedke z mladiči izogibajo medvedom, ker ti odganjajo in ubijajo mladiče. Če je medvedov preveč, se medvedke zatekajo v bližino naselij.
“Zdaj aktivisti trdijo, da so ljudje sami krivi, ker puščajo hrano zunaj, ker se gibljejo v območjih medveda. To preprosto ni res; medved se človeku praviloma izogne, razen ko je v stiski. In ta medvedka, če je bila medvedka, je bila očitno v stiski. Do tega ne bi prišlo, če bi država lahko upravljala z zvermi tako, kot ji nalaga stroka,” je dejal.
K upoštevanju stroke so pozvali tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer so obenem kritični, da bi moralo biti dovoljenje izdano že jeseni.
“Vsako oviranje uravnavanja populacije zveri ogroža varnost ljudi, onemogoča bivanje in gibanje na podeželju,” so zapisali.
Kovšca je sicer pred dnevi za POP TV med drugim dejal, da “mi jemo medveda in medvedi jedo nas”. V društvu za dobrobit živali AniMa so v torkovem odzivu na te besede poudarili, da gre za nevarno obliko javnega govora, ki širi strah, spodbuja sovražnost in temelji na neresnicah. Kot so pojasnili, medved ni aktivni plenilec velikih sesalcev, tudi ne človeka.
V društvu so se obregnili tudi do uporabe po njihovem mnenju zaničevalnega izraza aktivist. “V resnici gre za strokovno usposobljene prostovoljce, ki delujejo po lastni etični zavezi, brez plačila in brez interesnih koristi,” so zapisali.
S tem izrazom se po prepričanju društva zavrača prispevek njihov prispevek v javnem interesu, medtem ko se ljudi, ki imajo finančno korist od trofejnega odstrela, predstavlja kot varuhe narave.
Kot so navedli, cena legalnega odstrela medveda v Sloveniji za tuje lovce pogosto preseže 10.000 evrov. “Lovski turizem z medvedom je tako postal ena osrednjih točk prihodkov lovskih organizacij, pri čemer je sistem kvotnega odstrela zasnovan tako, da vsako leto zagotovi dovolj ‘odraslih trofejnih osebkov’ za prodajo,” so zapisali.
Na finančni priliv od tujih lovcev, ki prihajajo v Slovenijo trofejno loviti medvede, so opozorili tudi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), kjer so v torek izrazili nasprotovanje izdanemu dovoljenju za odstrel medvedov.
Kot so navedli, medvedje meso predstavlja atraktiven dohodek za domače lovce. Povpraševanje po medvedjem mesu se je v Sloveniji v zadnjem letu znatno povečalo, med drugim na račun širitve ponudbe medvedjega mesa v gostinskih lokalih, pravijo v ZEG in opozarjajo, da ni nujnih zakonskih ukrepov, ki bi zaščitili medvede pred preganjanjem, ubijanjem in kulinaričnem izkoriščanjem.
Z ministrstva za naravne vire in prostor so danes sporočili, da bodo do konca leta preučili alternativne možnosti upravljanja s populacijo medveda, kot so kemična kastracija in sterilizacija. S tem bi se dolgoročno izognili vedno večjemu število osebkov, ki jih bo treba letno odstreliti.
V okviru možnosti, ki jih omogočajo evropski projekti, načrtujejo tudi pripravo strokovne ekspertize o drugih možnih alternativnih načinih upravljanja s populacijo ter izvedbo posebnega pilotnega projekta. V začetku prihodnjega leta bo ministrstvo obenem pripravilo novo strategijo upravljanja z medvedom, so še zapisali.