Delavci v Evropi najpogosteje izpostavljeni rakotvornemu UV sevanju

Izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu ogroža zdravje in kakovost življenja delavcev, so danes na seminarju o preprečevanju poklicnega raka poudarili strokovnjaki. Predstavili so tudi rezultate raziskave, ki kaže, da so delavci v Evropi najpogosteje izpostavljene sončnemu UV sevanju in emisijam izpušnih plinov iz dizelskih motorjev.

Na pojav raka vplivajo tako škodljivi dejavniki okolja kot genetski dejavniki. Poklicni rak je posledica izpostavljenosti škodljivim dejavnikom na delovnem mestu. “Večja je izpostavljenost, večje je tveganje za razvoj poklicnega raka in dalj časa smo škodljivemu dejavniku izpostavljeni na delovnem mestu, večje je tveganje,” je dejala Alenka Franko s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Po ocenah mednarodne organizacije dela v EU zaradi poklicnega raka vsako leto umre okoli 100.000 ljudi, kar je 20-krat več kot zaradi nezgod pri delu. Ljudje najpogosteje umirajo zaradi poklicnega raka, ki ga povzroči izpostavljenost azbestu, je poudarila Petra Bechibani z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V Sloveniji zaradi posledic poklicnega raka letno umre 442 ljudi. Najpogostejši poklicni rak je pljučni rak, ki predstavlja kar 54 do 75 odstotkov poklicnih rakov. Diagnoza poklicnega raka je pogosto postavljena več let po izpostavljenosti, saj je lahko obdobje od izpostavljenosti do nastanka raka zelo dolgo, je dodala.

Na spletnem seminarju, ki je potekal v okviru evropskega tedna boja proti raku, so predstavili tudi rezultate raziskave Dejavniki tveganja za nastanek poklicnega raka v Evropi WES 2023, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Rezultati so pokazali, da so sončno ultravijolično (UV) sevanje, emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, benzen, vdihljiv kristalinični silicijev dioksid in formaldehid najpogostejši verjetni dejavniki poklicne izpostavljenosti med 24 analiziranimi dejavniki tveganja.

V telefonski anketi, ki so jo izvedli med septembrom 2022 in februarjem 2023, so sodelovale osebe, ki so bile starejše od 15 let in delajo v vseh gospodarskih panogah v Nemčiji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Madžarskem in Finskem. Analiza so izvedli na podlagi 24.402 anket, je pojasnila koordinatorica raziskave z Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Marine Cavet.

Okoli 53 odstotkov delavcev, ki so v anketi sodelovali, niso bili izpostavljeni nobenemu izmed 24 dejavnikov tveganja za raka. Okoli 21 odstotkov anketiranih je bila izpostavljena enemu dejavniku tveganja, slabih 13 odstotkov je bilo izpostavljeno dvema, okoli sedem odstotkov pa trem. Okoli 56 odstotkov moških delavcev je bilo izpostavljenih vsaj enemu dejavniku tveganja za nastanek raka, medtem ko je bil ta delež pri ženskah okoli 36 odstotkov, je dodala Cavet.

Po njenih besedah so želeli z raziskavo povečati ozaveščenost o izpostavljenosti dejavnikom za nastanek raka na delovnem mestu, saj to omogoča zasnovo boljših preventivnih ukrepov in ciljanje najbolj ogroženih skupin.