Strategija regionalnega razvoja

2 hours ago 15

Državni zbor je potrdil Strategijo regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050, enega ključnih razvojnih dokumentov države za prihodnja desetletja. Strategija postavlja dolgoročne usmeritve za bolj uravnotežen razvoj države, krepitev konkurenčnosti regij ter izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev, ne glede na kraj bivanja.

Zmanjšanje razvojnih razlik

V središču Strategije je prizadevanje za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, ki v Sloveniji ostajajo izrazite oz. se v zadnjih letih celo povečujejo, predvsem zaradi krepitve Osrednjeslovenske regije kot privlačnega zaposlitvenega središča. Dokument izpostavlja potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih, ki bodo upoštevali specifične izzive razvojnih regij in območij – od demografskih sprememb, staranja prebivalstva in odseljevanja, do gospodarskega prestrukturiranja in neenakomerne dostopnosti do storitev ter infrastrukture.

Zasavje regija v prehodu

V strategiji je Zasavska regija opredeljena kot regija v prehodu, ki se po opustitvi premogovne in energetske dejavnosti sooča z izrazitim gospodarskim in demografskim zaostankom. BDP na prebivalca dosega približno 60-70% slovenskega povprečja, stopnja delovne aktivnosti je nižja, regija pa se sooča tudi z odseljevanjem in staranjem prebivalstva.

Diverzifikacija gospodarstva

Ključen razvojni izziv predstavlja ustvarjanje novih delovnih mest ter diverzifikacija gospodarstva, pri čemer Strategija izpostavlja priložnosti v zeleni preobrazbi, krožnem gospodarstvu in razvoju industrij kot temelj dolgoročne preobrazbe regije.

Strategija poudarja pomen policentričnega razvoja države, kjer se razvoj ne osredotoča zgolj na največja urbana središča, temveč se krepi tudi vloga manjših mest in podeželskih območij. Poseben poudarek je namenjen povezovanju urbanih in podeželskih območij, razvoju prometne in digitalne infrastrukture ter spodbujanju trajnostnega in zelenega razvoja.

Ključni cilji

Med ključnimi cilji so večja gospodarska odpornost regij, prehod v nizkoogljično družbo, krepitev inovacij in znanja, izboljšanje dostopa do javnih storitev ter boljše izkoriščanje lokalnih razvojnih potencialov.

Pomemben vidik strategije je tudi učinkovitejše črpanje in usklajevanje evropskih sredstev, zlasti v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira EU po letu 2027. Država želi z bolj usklajenim pristopom zagotoviti, da bodo sredstva dosegla območja, kjer so razvojne potrebe največje.

Priložnosti za Zasavje po 2027

Sprejem strategije sovpada z nedavno sprejeto novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predstavlja pomembno nadgradnjo obstoječega sistema regionalne politike. Novela prvič opredeljuje tudi poseben status razvojno ogroženih območij na podlagi objektivnih kazalnikov, to je doseganje EU povprečja BDP na prebivalca.

Ta sprememba pomeni pomemben premik v razumevanju regionalnih razlik v Sloveniji. Zakon priznava, da razvojni zaostanki v nekaterih delih države niso zgolj relativni, temveč strukturni, zato zahtevajo drugačen, bolj ciljno usmerjen pristop. Nova ureditev omogoča natančnejše usmerjanje razvojnih politik ter oblikovanje prilagojenih ukrepov za območja z največjimi razvojnimi izzivi.

Skupen okvir za prihodnji razvoj

Sprejeta Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 in novela Zakona skupaj predstavljata pomemben korak k bolj celostni, pravični in učinkoviti regionalni politiki. Njuna skupna ambicija je zmanjšati razvojne razlike, okrepiti odpornost regij ter zagotoviti, da bo razvoj države v prihodnje bolj uravnotežen in vključujoč.

Učinkovitost teh ukrepov bo v veliki meri odvisna od njihovega izvajanja v praksi, sodelovanja med državo, regijami in lokalnimi skupnostmi ter sposobnosti prilagajanja prihodnjim izzivom. Strategija pa kljub temu postavlja jasen signal: regionalni razvoj ostaja ena ključnih prioritet Slovenije v prihodnjih desetletjih.

Savus

Foto: RRA Zasavje

1 of 2