Štiri vprašanja o delu, eno o državljanstvu

Italijanski volilni upravičenci in upravičenke bodo jutri in v ponedeljek lahko glasovali na referendumu, kjer bodo štiri vprašanja obravnavala pravice delavcev, eno pa pogoje za pridobitev italijanskega državljanstva. V nekaterih občinah v Italiji se bo istočasno odvijal tudi drugi krog lokalnih volitev.

Volišča bodo jutri odprta od 7. do 23. ure, v ponedeljek pa od 7. do 15. ure. Volivci morajo s seboj imeti volilno izkaznico in osebni dokument. Če volilne izkaznice ne najdete ali na stari ni več prostora za nov žig, lahko za novo zaprosite v volilnem uradu svoje občine. Volivci in volivke, ki živijo v občinah, kjer se izvajajo določila zaščitnega zakona (št. 38 iz leta 2001), imajo pravico do uporabe dvojezičnih volilnih izkaznic. Zanje je mogoče zaprositi v občinskih volilnih uradih, ki so navadno odprti tudi ob dnevih, ko poteka glasovanje. Njihove urnike velja vsekakor preveriti na spletni straneh posameznih občin.

Kvorum je določen z ustavo

Za veljavnost zavrnitvenih referendumov je potrebno, da se glasovanja udeleži več kot polovica volilnih upravičencev, kot je zapisano v ustavi. Če kvorum ni dosežen, referendum ni veljaven, ne glede na izid glasovanja. V takem primeru zakon, ki je bil predmet referenduma, ostane v veljavi. Kdor bo prekrižal pritrdilni odgovor, bo s tem podprl spremembo obstoječih predpisov, kdor bo izbral nikalni odgovor, pa bo tako izrazil željo po tem, da bi zakonodaja ostala nespremenjena.

V Italiji se je doslej zvrstilo 78 referendumov. Med temi je bilo 67 zavrnitvenih referendumov, kakršen je tudi tokratni, štirje ustavni, eden pa posvetovalni. S prvim so leta 1946 odločali med republiko (54,3 %) ali kraljevino (47,73 %).

Nezakonito odpuščeni

Prvo referendumsko vprašanje (zelena glasovnica) predlaga razveljavitev zakonodaje iz leta 2015 (Jobs Act), ki je v podjetjih z več kot 15 zaposlenimi omejila možnost ponovne zaposlitve delavcev, nezakonito odpuščenih po 7. marcu 2015. Trenutno imajo ti delavci pravico le do denarne odškodnine, ne pa do vrnitve na delovno mesto, razen v primerih diskriminatornih odpustov. Z glasom »da« bi se ponovno uvedla možnost ponovne zaposlitve za vse nezakonito odpuščene delavce, ne glede na datum zaposlitve, s čimer bi se po oceni predlagateljev referendumskega vprašanja, za katerega so potrebne podpise zbrali pri sindikatu CGIL, povečala zaščita delavskih pravic.

Odškodnine v malih podjetjih

Trenutno zakonodaja določa zgornjo mejo odškodnine, ki jo lahko prejmejo nezakonito odpuščeni v podjetjih z manj kot 15 zaposlenimi. Drugo referendumsko vprašanje (oranžna glasovnica) predlaga odpravo te zgornje meje, odločitev o višini odškodnine pa bi v primeru uspeha referenduma sprejel sodnik. Sodnik bi višino odškodnine določil z upoštevanjem dejavnikov, kot so starost delavca, težavnost iskanja nove zaposlitve in finančno stanje podjetja. Glas »da« po oceni pobudnikov referenduma zagotavlja večjo pravičnost in tudi individualno obravnavo v takih primerih.

Pogodbe za določen čas

Tretje referendumsko vprašanje (siva glasovnica) se osredotoča na pogodbe za določen čas. Trenutno lahko delodajalci sklepajo takšne pogodbe do 12 mesecev brez navedbe razloga za tako zaposlitev. V primeru uspeha referenduma bi bilo spet treba navesti upravičen razlog (tehničen, organizacijski ali proizvodni) za vse pogodbe za določen čas, ne glede na njihovo trajanje. Z glasom »da« bi po oceni pobudnikov referenduma zajezili prekarizacijo trga dela in omejili zlorabo pogodb za določen čas.

Odgovornost ob nesrečah pri delu

Četrto referendumsko vprašanje (roza glasovnica) zadeva varnost pri delu, za katero je po trenutno veljavni zakonodaji odgovoren le dejanski izvajalec (ali podizvajalec ali pod-podizvajalec) del, ne pa tudi naročnik. Referendum predlaga, da bi tudi naročniki – na primer velike korporacije, ki oddajajo delo podizvajalcem, ti pa večkrat izvedbo del zaupajo tretjemu podjetju – nosili odgovornost v primeru nesreč pri delu. Glas »da« bi po mnenju pobudnikov referenduma povečal varnost delavcev, saj bi spodbudil naročnike k večji skrbi za spoštovanje varnostnih standardov pri oddajanju del.

Italijansko državljanstvo

Peto referendumsko vprašanje (rumena glasovnica) je povezano z enim izmed številnih pogojev, ki jih morajo tuji državljani izpolnjevati, če želijo zaprositi za italijansko državljanstvo. Državljani nečlanic EU morajo po trenutno veljavni zakonodaji v Italiji zakonito in neprekinjeno prebivati vsaj 10 let, preden lahko zaprosijo za italijansko državljanstvo. Glas »da« izraža podporo skrajšanju te dobe na 5 let. Preostali pogoji ostajajo nespremenjeni. Skrajšanje predpisane dobe bivanja bi po oceni pobudnikov – glasove za to referendumsko vprašanje so zbrali v stranki +Europa – olajšalo življenje številnim priseljencem, ki že dolgo živijo in delajo v Italiji, posredno pa tudi njihovim mladoletnim otrokom.